Kdo smo?
CENTER ZA DRUŽBENO RAZISKOVANJE (CEDRA)
Center za družbeno raziskovanje (CEDRA) je neodvisen raziskovalni kolektiv, ki deluje na področju raziskovanja, izobraževanja in aktivnega sodelovanja v razvoju ter napredovanju sindikalnega in delavskega gibanja. V tem okviru opravljamo raziskovalno-teoretsko in organizacijsko-aktivistično delo z delavci, delovnimi kolektivi in zainteresiranimi sindikati. Spodbujamo prakse in vsebine, ki bodo prispevale k prenovi sindikalnega/delavskega gibanja in okrepitvi zaposlenih pri obrambi obstoječih in pridobivanju novih delavskih in socialnih pravic.
Raziskovalno in analitsko delo na področju razvoja delavskega gibanja
Ukvarjamo se s proučevanjem zgodovine razvoja delavskega gibanja, s poudarkom na različnih strategijah delovanja, ki so jih skozi čas prevzemala delavska gibanja, ter na razvojnih oblikah sindikatov, ki so nastale kot odziv na krize delavskega organiziranja v specifičnih družbenih pogojih. Posebno pozornost posvečamo aktualnim problemom in obstoječim praksam ter predvsem iskanju možnih rešitev v smeri krepitve delavskega gibanja.
V ta namen raziskujemo tako konkretne položaje delavcev in delavk na njihovih delovnih mestih, njihove medsebojne odnose, odnose z nadrejenimi, konflikte in prakse solidarnosti ter kolektivnega razreševanja problemov, kakor tudi sindikalno organiziranje na vseh treh osnovnih ravneh – državni, panožni in na ravni delovnih mest. Poleg sindikalnega organiziranja se ukvarjamo tudi z drugimi oblikami delavskega organiziranja, kot je na primer zadružništvo in ostale oblike delavskega upravljanja.
Ključen izziv: nove oblike dela, nove oblike razdruževanja
Poseben izziv je vprašanje vse bolj prisotnih atipičnih oblik zaposlitve. Prekarno ali nestalno delo obsega vse od agencijskega dela, s.p.-izacije, študentskega dela do ostalih začasnih oblik zaposlitve. Poleg nižanja stroškov delovne sile je nove oblike dela treba razumeti kot postavljanje velikih preprek za kolektivno organiziranje, saj prekarizacija prinaša razdruževanje oziroma ločevanje delavskega razreda ter posledično zaostrovanje medsebojne konkurence na trgu delovne sile.
Ključno vlogo pri tem opravlja delavno-pravna zakonodaja oziroma država, zato skušamo s primerjalnim analizam prenesti uspešne rešitve iz tujine, predvsem pa se posvečamo raziskovanju položaja v najbolj prekariziranih panogah. Organiziranje neorganiziranih ter preseganje ločevanja med centrom (tj. redno zaposlenimi) in periferijo (tj. prekarno zaposlenimi) na trgu delovne sile sta danes dva ključna izziva za prenovo delavskih organizacij.
Sindikalno izobraževanje
Brez znanja je družbena participacija slepa, znanje brez aktivizma pa prazno. Izobraževanje je osnova delavskega boja in vsa pomembna sindikalna gibanja so izobraževanju namenjala velik pomen. Le tako lahko delavci in delavke razumejo družbene procese, ki se odvijajo na delovnih mestih, na državni ravni in v lokalnih skupnosti. Izobraževanje je pogoj, da lahko te procese prepoznamo in nanje kolektivno vplivamo.
Z organiziranjem razprav, predavanj in delavnic o delavskem in sindikalnem delovanju ter o značilnostih delovanja sodobnega kapitalizma, želimo spodbuditi nove vizije delovanja, možnosti za razvoj solidarnosti med različnimi oblikami dela ter zadevanje o omejitvah in delovanju kapitalizma. Izobraževanja, ki so usmerjena v spoznavanje ključnih metod za aktivacijo delavskega boja, so namenjena tako delavkam in delavcem samim kot njihovim sindikalnim zaupnikom, aktivistom in drugim zainteresiranim.
Organiziranje delavk in delavcev
Raziskovanje in teoretsko delo nista izvzeta iz družbenih odnosov moči, zato se postavljamo na stran delavskega razreda in raziskovalno delo vedno nadgrajujemo z organizacijskimi in aktivističnimi pristopi, ki lahko prispevajo k sodelovanju in organiziranju zaposlenih. Sledimo načelu čim večje aktivne participacije delavk in delavcev v boju za skupne pravice skozi vzpostavljanje solidarnostnih praks v delovnih kolektivih.
Z našim delovanjem želimo prispevati h gradnji organizacijskih kapacitet, k oblikovanju novih, skupnih zahtev delavk in delavcev, k ustvarjanju in širjenju nujnega znanja za razumevanje vsakodnevnih izkušenj izkoriščanja in podrejanja, predvsem pa za spodbujanje praks solidarnosti in razvijanje metod sistematične množične participacije.
Skupaj za prenovo in aktivacijo sindikalnega boja
S pomočjo množičnih delavskih akcij (stavke) se je v Sloveniji uspelo zgradilo močno sindikalno gibanje, ki je pomemben družbeni akter še danes. Zaradi sprememb politično-ekonomskih okoliščin in nezadostnega strateškega prilagajanja nanje, pa so se sindikalna/delavska gibanja znašla v globoki krizi. Socialno partnerstvo, ki je sindikatom prineslo vpliv na širša politična vprašanja, je postalo svoje nasprotje, saj se namesto novih pravic in pridobitev, partnerji pogajajo zgolj za manjše zlo. Zaradi zaostritve konkurenčnih odnosov se je zmanjšala solidarnost med panogami, kar otežuje enotni delavski boj. Zaradi vse večje prekarizacije in zaostritve režimov dela pa je vse težje organizirati delavke in delavce. Zato se pojavlja storitveni sindikalizem, ki kolektivne probleme skuša reševati individualno. V novih, oteženih pogojih za delavski boj, moramo sindikati, gibanja in delavci ter delavke najti skupne odgovore in metode za okrepitev delovnih kolektivov, kar je osnova za delavsko solidarnost.
Člani in članice raziskovalnega odbora CEDRA:
- Branko Bembič
- Urška Breznik
- Erika Čigon
- Sara Dujić
- Peter Gradišnik
- Blaž Gselman
- Mica Hribar
- Matevž Hrženjak
- Blaž Jelenc
- Gregor Kašman
- Martin Kocijančič
- Saša Kralj
- Matej Križanec
- Andraž Mali
- Timotej Pavlin
- Tina Podbevšek
- Boštjan Remic
- Tina Slavinec
- Mario Vladić
- Domen Vrhovnik
- Taj Zavodnik