CEDRA in SVIZ na posvetu: »ReGeneracija SVIZ(ca) – izzivi mladih in sindikat«

V četrtek, 25. 10. 2018, smo v sodelovanju z Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) – Aktiv mladih izvedli prvi posvet »ReGeneracija SVIZ(ca) – izzivi mladih in sindikat«.

NAMEN IN CILJI POSVETA

Udeleženci so prišli iz različnih delov vzgoje in izobraževanja (učiteljice, vzgojiteljice in varnostniki) in regij. Na njem smo predstavili izsledke raziskave položaja mladih, večinoma prekarnih delavcev in delavk v vzgoji in izobraževanju, njihovih problemov, odnosa do sindikata, predvsem pa potencialov za aktivacijo sindikalnega organiziranja. Raziskava je rezultat analize anketnega vprašalnika med 800 zaupniki in zaupnicami ter individualnih intervjujev z mladimi delavci. Zgolj z medsebojnim sodelovanjem z zainteresiranimi delavci v vzgoji in izobraževanju lahko oblikujemo zametke strategije za krepitev aktivacije v delavskem boju in gradnjo solidarnosti tako znotraj kot izven panoge.

Glede na položaj, skupne probleme, predvsem pa potrebo po krepitvi boja, je bil posvet nujen in skrajno pomemben za nadaljnje delo.

RAZISKAVA

V uvodnem delu posveta smo predstavili rezultate raziskave položaja mladih v ViZ in njihovega odnosa do sindikata. Raziskava je temeljila na anketi sindikalnih zaupnic in intervjuvih z mladimi delavkami in delavci ViZ (do 35. leta). Medtem ko (praviloma starejši in redno zaposleni) zaupniki vidijo mlade delavce in delavke kot individualizirane, pasivne, manj solidarne – da se potegujejo le za višje plače – so intervjuji pokazali drugačno sliko. Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da je generacijska ločnica (mladi-starejši) navidezna – položaj “mladih” in njihov pogled na sindikat v prvi vrsti opredeljuje prekarnost zaposlitev. Mladi prekarni intervjuvanci so v ospredje postavljali neplačne zahteve. Trditve, da so nesolidarni, ne držijo – intervjuvane delavke so pogosto izpostavile, da so v bojih pripravljene podpreti delavstvo v drugih panogah. Tudi svoje organizacije razumejo kot celoto, ki jo sestavlja tako pedagoški kot nepedagoški kader, npr. kuharice in čistilke. Kljub temu se zdi, da se med mladimi prekarkami in redno zaposlenimi odpira razcep ki razkraja notranjo povezanost kolektivov v organizacijah.

Ker je položaj redno zaposlenih v odnosu do vodstva razmeroma močan, lažje zavrnejo njegove poskuse, da bi jih dodatno obremenilo. Intervjuvane mlade prekarke se tem tovrstnim pritiskom dosti težje uprejo, zato velik del bremen pristane na njihovih plečih. Iz njihovega zornega kota se preobremenitve zato kažejo kot posledica neenakega položaja, priborjene delavske pravice pa kot privilegiji, ki so jih deležni le starejši, tj. redno zaposleni. Kolikor sindikat te pravice uveljavlja, ga skladno s tem dojemajo kot orodje v rokah tistih, ki “so že pri koritu,” medtem ko se za njihove težave ne zmeni. Da bi se izmaknili presežni eksploataciji, ki so ji podvrženi, so pripravljeni pristati na fleksibilizacijo zaposlovanja redno zaposlenih, strožje ocenjevanje (napredovanja) itn. Položaj delavk v ViZ, ki so zaposlene pri podizvajalcih (čistilke, kuharice ipd.), pa tudi v nekaterih drugih delih privatnega sektorja, je še veliko težji – kolikor velja enaka logika kot smo jo zaznali pri prekarno zaposlenih mladih ViZ, lahko delavstvo v tem sektorju v svojem boju hitro zadene ob težave nizke podpore v javnosti. Slednje je še posebej pomembno, saj je obstoj in kakovost storitev javnega sektorja odvisna tudi od javnomnenjske podpore. Ta pa se lahko pridobi le s solidarnostnimi akcijami, ki presegajo boj za višje plače in nudijo oporo prizadevanjem delavcev tudi v drugih sektorjih.

Uvodno predavanje.

In res, v drugem delu teoretične predstavitve smo izvedeli, da je število mladih članov oz. članic v SVIZ-u (starih do 35 let) manjše od števila članov starejših delavcev. Prakse sindikatov iz tujine kažejo, da so potrebni novi pristopi, med katerimi se nekateri (npr. nizozemski sindikat Aob) poslužujejo tudi včlanjevanja bodočih profesorjev oz. profesoric že na fakultetah. Le-ti in učitelji začetniki imajo v nekaterih sindikatih svoje predstavništvo, sodelujejo pa tudi pri odločanju sindikata na najvišji ravni. Sindikati so prilagodili tudi praktične pristope k včlanjevanju in aktivaciji mladih (uporaba spletnih orodij, posebni tečaji za mlade delavce, spodbujanje aktivacije na lokalni ravni in na delovnih mestih ipd.).

Nekaj dobrih zgledov pa lahko najdemo tudi v lokalnem okolju, denimo v kovinski in elektro industriji. Prisotnim na posvetu smo med drugimi kot primer predstavili ETI Izlake, kjer so eno mesto v izvršnem odboru sindikata rezervirali za predstavnika prekarno zaposlenih delavcev in delavk. S kolektivno pogodbo na nivoju podjetja so omejili število oblik nestandardnih zaposlitev na 10 odstotkov in dosegli, da se morajo po 3 mesecih vse agencijske zaposlitve spremeniti v redne pogodbe. Tudi v vzgoji in izobraževanju obstajajo napredne prakse. Borbene sindikalne zaupnice, ki vključujejo in organizirajo vse skupine delavcev v VIZ ter kolektivno odločanje za stavko. Naslednji korak bi bila predhodna vključitev vseh skupin delavcev v oblikovanje zahtev. Te pozitivne izkušnje treba povezati v skupno strategijo za prenovo sindikalnega gibanja. In ključno – jih prenesti v prakso!

SKUPINSKO DELO

V drugem delu so se udeleženci in udeleženke, oboroženi s temi ugotovitvami, razdelili v štiri delovne skupine. Vsaka skupina imela dva moderatorja oz. moderatorki, ki sta s pomočjo pripravljenih vprašanj vodila enourno razpravo z zapisovanjem problemov na delovnih mestih in delovanja sindikata ter predlogov za krepitev kolektivne moči in izboljšanja delovanja SVIZ-a.

Delo v skupinah.

Spodaj izpostavljamo nekaj problemov, ki so bili omenjeni v razpravi …

• Zaradi obremenitve učitelja oz. učiteljice začetnika oz. začetnice ne ostane časa za drugo delo;
• mladi več let delajo za določen čas,
• sindikalni zaupniki pogosto ne pristopajo k novim zaposlenim oziroma jim ne sindikata ne predstavijo (instant pristop),
• sindikat je aktiven, a primanjkuje osebnega stika, marsikdo ne ve, da obstaja;
• ideje mladih znotraj aktiva včasih niso dovolj upoštevane,
• preobremenjenost (delo prek polnega delovnika) – tudi na račun prešibkega zaposlovanja;
• problematika dela na več zavodih hkrati (različna pričakovanja in interpretacije pravilnikov, neenoten sistem za izračun doprinosa, nepovezanost s kolektivi …);
• izgubljanje primarnega poslanstva šolstva na račun sekundarnih dejavnosti (projekti), neplačilo za projekte, netransparentna poraba projektnih sredstev;
• prekarnost in outsourcing,
• normativi in standardi bi se morali glede na obseg dela zmanjšati,
• problematika izvajanja klasičnega pouka,
• strokovni izpiti (nedostopnost – začaran krog),

• ni izobraževanja za tehnični kader (kuharice, čistilke in hišniki). … in predlogov:

• Zmanjšanje obveze za mlade učitelje oz. učiteljice (prvi dve leti),
• sindikat mora aktivneje pristopati do novih zaposlenih in predstaviti svoje delovanje,
• povezovanje/svetovanje mladim s strani izkušenih zaposlenih (mentorstvo),
• povprašati mlade delavce in delavke po problemih, s katerimi se srečujejo;
• skrb za komunikacijo in zastopanje interesov posameznikov oz. posameznic ter skupin pri vodstvu,
• vključevanje mladih/prekarcev oz. prekark v strukture sindikata,
• sprememba zakonodaje in kolektivnnih pogodb z določbami, ki bi omogočale hitrejše prehajanje nestandardnih in outsourcanih delavcev in delavk v redne zaposlitve;
• sprememba zakonodaje za »mehko« upokojevanje – zagotoviti pokojnine, ki bodo upokojevanje omogočile, in omogočiti zaposlitve mladim; v prehodnem obdobju spodbuditi mentorstvo mlajšim;
• solidarnost se mora kazati povsod, tudi v razredu med vsemi učenci, med učitelji in učenci itd.,
• sindikat naj privabi tudi študente oz. študentke (pomoč pri iskanju zaposlitve, pridobivanje izkušenj …);
• vključitev vseh poklicnih skupin v izvršni odbor sindikata,
• združevanje moči tako mladih kot starejšh delavcev in delavk,
• zmanjšanje števila učencev oz. učenk v razredu – več oddelkov, več zaposlitev, boljša kvaliteta izobraževalnega procesa!;
• posodobitev pouka (ukinitev storilno naravnanega pouka),
• praksa naj zagotavlja opravljanje strokovnega izpita takoj po študiju,
• izmenjava dobrih praks med zaupniki oz. zaupnicami,
• hišnikom je potrebno vrniti plačilo za delovno pripravljenost.
• Na koncu je vsaka skupina predstavila svoje predloge, ki so spodbudili skupinsko razpravo o problemih pripravništva, upokojitvah, solidarnosti in poskusnih treh stebrih, ki očitno predstavljajo problem vsem profesorjem oz. profesoricam.

KAKO NAPREJ?

Udeleženci in udeleženke posveta so izrazili željo, da se tovrstni posveti ponovijo. Seveda pa je ključno, da aktivacija ne ostaja zgolj pri posvetovanju. Aktiv mladih SVIZ bo čistopis predlogov predstavil v novembru na kongresu SVIZ. V CEDRI pa bomo nadaljevali z raziskovanjem z delavci in delavkami in oblikovanjem novih strategij in metod delavskega boja.

RO CEDRA