Med stavko v Italiji do smrti povožen sindikalist: Za kapital je profit vreden več kot človeško življenje
Dosegla nas je vest, da je bil med protestno akcijo do smrti povožen sindikalist SiCobas, Adil Belakhdim. 37-letnega očeta dveh otrok, starih štiri in šest let, je ubil voznik tovornjaka pred skladiščem Lidla, ki je zapeljal v množico delavcev. Ti so, v sklopu vsedržavne stavke SiCobas v logističnem sektorju, zaustavili promet pred skladišči. Poleg Belakhdima, koordinatorja SiCobas v Novari, sta bila ranjena še dva delavca. Družini in bližnjim izražamo sožalje, njegovim tovarišem v SiCobas pa solidarnostno podporo in željo po hrabrosti pri doseganju pravice za Adila.
SiCobas je socialistični sindikat, ki delavke in delavce organizira v tistih panogah, kjer so razmere za delo in za delavsko združevanje najtežje. Večinoma vključuje migrantske delavce, ki so še posebej na udaru managementa. Kapitalistom se sindikat zoperstavlja s kolektivnimi akcijami, stavkami in blokadami, s čimer zaustavijo krogotok kapitala, kar jim daje veliko moč.
SiCobas je zato deležen stalnih nasilnih napadov s strani države (policije) in kapitala (varnostne družbe, plačanci). Preganjajo jih na ulicah in na sodiščih, a se sindikat krepi, saj je številnim delavcem spremenil življenjsko usodo. Država in kapital strateško uporabljata nasilje, da bi utišala in zatrla najbolj bojevit del delavskega razreda v Italiji. Tudi pred tokratno stavko so šefi že tedne širili sporočila, da je treba stavko zatreti, da je treba sindikat ustaviti tudi s silo, da bodo bojevite delavce utišali tako ali drugače. Ustvarili so ozračje nasilja in represije, ki se je sprevrglo v tragedijo - umor Adila Belakhdima.
Zgodovina nas uči, da so vladajoči razredi pripravljeni za obrambo svojih interesov preliti kri na stotine ali tisoče delovnih ljudi. Vendar to ni le zgodovinski nauk, ampak realnost za številne delavke in delavce po svetu, predvsem v tistih državah, kjer je razredni boj zaostren.
Nenazadnje tudi pri nas kapital in država že pri prvih poskusih povezovanja in organiziranja delavcev le-tega ustavita z odpuščanji, maltretiranjem in grožnjami izpostavljenih posameznikov, ker resda ne ubije človeka, skuša pa ubiti njegovega duha.
Naj smrt Adila Belakhdima ne bo zaman. Naj okrepi boj delavskega razreda v Italiji, da bodo krivci, tudi Lidl, ki je objektivno odgovoren za smrt stavkajočega sindikalista, pošteno odgovarjali pred sodišči. In naj hkrati vse nas opomni, da se moramo prizadevati za družbo, v kateri ne bo prostora za kapitalistično nasilje, kakršno se je zgodilo na ta tragični petek pred Lidlovim skladiščem v Biendaratiju.
Raziskovalni odbor Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA)
**Kdor želi solidarnostno pomagati vdovi in otrokoma Adila Balakhima, lahko nakaže finančni prispevek na:
IBAN: IT2 3O 360 810 51 382 54343954358 Za: Raffaella Crippa Namen: per Adil Belakhdim, assassinato durante uno sciopero (za Adila Belakhdima, ubitega med stavko)**