Poročilo z mednarodnega srečanja mreže sindikalistk in organizatorjev UniCommerce Lidl

V sredo, 20. septembra, je Sindikat Lidl, skupaj s CEDRO in Sindikatom delavcev trgovine Slovenije v Ljubljani gostil mednarodno srečanje mreže sindikalistk in organizatorjev UNI Commerce Lidl. Dogodka se je udeležilo več kot 40 sindikalistk in sindikalistov iz Belgije, Španije, Finske, Hrvaške, Slovaške, Italije, Nizozemske, Bosne in Hercegovine, Francije in Slovenije, ki organiziramo delavke in delavce Lidla, poleg njih pa so bili na dogodku prisotni še vodilni organizatorji UNI Global/UNI Commerce. Ker v tej borbi sindikat Lidl ni sam, so poleg sedele tudi delavke sindikatov Tuš, Ikea in Zasuk. Za uspešno sporazumevanje na dogodku so poskrbele tolmačke in tolmači iz jezikovne zadruge Soglasnik.

Lidl, v tem trenutku četrto največje trgovinsko podjetje na svetu, ki spada v skupino Schwarz Gruppe (njen lastnik Dieter Schwarz), je že več let najhitreje rastoče podjetje v panogi maloprodaje. Zaposluje že več kot 350.000 ljudi in se širi na vedno nove trge, na obstoječih pa ves čas prilagaja svoj model delovanja in komuniciranja. Hkrati je Lidl izrazito sovražno naravnan do delavstva in delavskega organiziranja, v nekaterih državah delavstvo Lidla sploh ni organizirano, ponekod pa so sindikate uspešno uničili (npr. na Poljskem), zato je bil prvi del dogodka namenjen ravno predstavitvam izkušenj z delavskim organiziranjem v Lidlu iz različnih držav. Govorila je tudi slovenska delegacija. Naša članica sindikata Lidl, ki je v podjetju že od samega začetka, je izpostavila: “Kar 85 % delavk in delavcev čuti težave z zdravjem, zaradi dela v podjetju. Visok tempo je odraz prenizkega števila zaposlenih v poslovalnicah in skladišču. To ni slučaj, ampak je ključen del Lidlovega poslovnega modela”.

Izkazalo se je, da so, kljub nekaterim uspehom delavstva v Belgiji, Španiji in na Nizozemskem, problemi povsod identični, saj Lidl svojo nizkocenovno strategijo gradi na neusmiljenem izžemanju delavk in delavcev. To se kaže v izredno visokih delovnih obremenitvah, popolni fleksibilizaciji delavstva (vsi opravljajo vse naloge) in premajhnem številu zaposlenih po poslovalnicah, kar vodi v poškodbe in dolgotrajne zdravstvene težave. Ko delavke in delavci zaradi poškodb, ki so posledice dela v podjetju, svojega dela več niso sposobni opravljati, se jih to po hitrem postopku znebi: v tovarni invalidov zanje več ni prostora. Lidl delavce prav tako večinsko zaposluje za skrajšan delovni čas, za 25 ali 30 ur tedensko, kar pomeni da bodo delavke in delavci zaradi nečloveških delovnih pogojev hitreje opešali, hkrati pa bodo kasneje prišli do pokojnine. Nizke cene, ki so plod Lidlovega poslovenga modela, imajo torej visoko družbeno ceno. Predvsem manjše države, kot je Slovenija, pa Lidlu služijo tudi kot eksperimentalni poligon, saj lahko na manjših trgih brez prevelikega tveganja preizkušajo učinkovitost novih tehnik in metod poslovanja ter vodenja, ki jih v primeru uspešne implementacije uvedejo tudi povsod drugod.

V drugem delu dogodka je potekal trening organiziranja za prisotne sindikalistke in sindikaliste, v katerem smo si udeleženci izmenjali informacije, metode in tehnike učinkovitega organiziranja v tem do sindikatov sovražnem podjetju, kjer je treba vedno znova iskati primerne pristope, ki nas bodo pripeljali so izgradnje močnih delavskih kolektivov.

Zaključna točka dogodka je bil dogovor o začetku skupne, mednarodne organizacijske akcije v Lidlu, ki bo hkrati stekla v vseh državah, saj je postalo kristalno jasno, da lahko v multinacionalnih podjetjih uspe le internacionalno povezano in koordinirano delavsko gibanje.