Uspešna izvedba delavnice za več kot 110 sindikalnih zaupnikov

Na tradicionalnem Pergamovem izobraževalnem seminarju smo v četrtek, 23. 3. 2017 izvedli Cedrino delavnico sindikalnega organiziranja: KAKO LAHKO PRENOVIMO IN AKTIVIRAMO DELAVSKI BOJ?. Na delavnici je sodelovalo več kot 110 najbolj aktivnih sindikalnih zaupnikov in zaupnic. Razpravljali smo o ključnih prelomnic v delovanju slovenskega sindikalnega gibanja in z njimi povezanimi strategijami (razredno, socialno-partnersko in ekonomistično) od tranzicije do danes.

Analizirali smo ključne probleme, s katerimi se v svojem delovanju soočajo sindikati: na državni ravni, kjer so sindikati vse bolj podrejeni konkurenčnemu parnerstvu, na panožni ravni, kjer je sindikati vse bolj zasledujejo zgolj interese lastne panoge, kar spodbuja fragmentacijo in delitev sindikalnega gibanja, ter na podjetniški ravni, kjer je vse težje organizirati delavski boj, zato se pojavlja storitveni model sindikalizma, ki ne omogoča gradnje kolektivne moči, ampak delavski boj individualizira.

V drugem delu smo predstavili osnovna izhodišča novih strategij in metod za prenovo sindikalnega gibanja. Sindikat-gibanje kot strategija, ki njegovo delovanje usmerja od socialnega partnerstva k gradnji moči delovnih kolektivov, širjenje zahtev in solidarnostnih praks med različnimi segmenti delavstva in lokalnimi skupnostmi.

Metoda organizacijskega modela je ključno izhodišče, ki omogočja prakse za aktivacijo delovnih kolektivov za boj na delovnih mestih. Za oba pristopa pa je ključna moč sindikatov, ki v zadnji instanci pomeni moč za izvedbo stavke kot osnovnega orodja v delavskem boju. Zato je še kako pomembno, da je delovanje sindikata takšno, ki omogoča izgradnjo sindikalne moči in torej pripravljenosti na stavko.

V razpravi so se izpostavila naslednja področja:

• pomen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in njena fragmentacija v panožne pogodbe,
• stavka kot ključna metoda delavskega boja – vsak resen sindikat mora biti zmožen izpeljati stavko
• vprašanje organiziranja in aktivacije mladih,
• pomen in omejitve storitvenega modela za sindikalni boj,
• motivacija delavcev in delavk za včlanitev v sindikat,
• nevarnosti ustanavljanja alternativnih sindikatov z radikalnimi zahtevami, ki jih je težko uresničiti;
• problematika delovnega časa, tako ureditve kot krajšanja
• načini in metode vzpostavljanje kolektivov,
• povezovanje zaposlenih in uporabnikov (recimo pacientov) v sindikalnem boju,
• nevarnosti omejevanja oziroma ekskluzivizma sindikalnih dosežkov zgolj za člane in članice sindikata.

Celotna delavnica je trajala dve uri in pol. Drugi del z interakitvno razpravo je bil kljub velikemu številu udeležencev kvaliteten in informiran. Med udeleženci je obstajalo široko strinjanje,, da je za sindikalno gibanje zelo pomembno uvajanje rednega izobraževanje tako za funkcionarje in zaupnike kot za člane, s čimer se spodbuja delavsko aktivnostin zanimanje za širše družbene problematike.

Ključna izkušnja sindikalnih izobraževanj je v izmenjavi zelo različnih izkušenj iz kompleksnih praks delavskega boja in organiziranja med samimi udeleženci, ki jih dopolnjujejo analitične ugotovitve in rezultati raziskovanj na terenu. Predvsem je pomembno, da se odpirajo prava vprašanja, odgovore pa iščemo skupaj skozi prakso učenja in sindikalnega boja. To je prava, a dolgotrajna, pot iskanja najboljših načinov za prenovo sindikalnega gibanja.