Z organiziranjem bo v sindikatih zapihal svež veter

Sindikalna moč lahko temelji le na stalnem organiziranju, na solidarnosti in aktivni članski bazi. To je v en stavek strnjen povzetek seminarja “Organiziranje ni mačji kašelj”, ki sta ga 8. in 9. septembra skupaj pripravila Center za družbeno raziskovanje (Cedra) in SKEI Mladi. V prelepi Kostanjevici na Krki so se zvrstile številne delavnice, ki bodo udeležencem pomagale pri gradnji bojevitih kolektivov, ter športne in ostale spremljevalne aktivnosti, ki so okrepile tovariški duh in delavsko solidarnost.

Uvod v seminar je bil posvečen kritični obravnavi sindikalnega organiziranja. Glavni okvir delovanja sindikatov je razredni boj med delom in kapitalom. Načelo slednjega je “deli in vladaj”, čemur se združeni delavci lahko uprejo samo s solidarnostjo. Predstavili smo različne modele sindikalnih organizacij in pasti, v katere se lahko ujamejo. Da bi sindikati v polnosti uresničevali delavski interes, morajo biti osnovno gonilo sindikatov prav aktivni člani in članice.

Te ugotovitve potrjujejo rezultati ankete, ki smo jo predstavili v nadaljevanju. Nanjo je odgovarjalo okoli 300 članic in članov SKEI. Več kot 80 % vprašanih je odgovorilo, da se na delovnih mestih srečuje z mobingom. Ta je definiran kot ponavljajoče trpinčenje posameznika na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Vendar pa visok odstotek kaže, da ne gre nasilje nad posameznikom, ampak za stalno sistemsko nasilje kapitala nad delavci, s katerim zagotavlja intenzivno delo in pasivnost zaposlenih.

Hkrati so delavci in delavke za najpogostejši odgovor na vprašanje o pomembnosti različnih aktivnostih sindikata izbrali: “da bi se bolj odločno postavil za nas.” Skratka, gre za vprašanje moči med kapitalom in delom, kjer sindikati lahko računajo le na organizirano in aktivno članstvo.

Cedra k temu skuša prispevati z metodo so-raziskovanja, ki smo jo na kratko predstavili. Služi tako orodje za razumevanje položaja delavskega razreda kot za povezovanje in organiziranje delavk in delavcev.

Večji del seminarja je potekal v manjših skupinah, kjer smo razpravljali in reševali posamezne primere, nato pa misli in ideje izmenjali tudi z ostalimi skupinami. Najprej smo se spraševali v kolikšni meri sindikati upravičujejo pričakovanja svojega članstva in v kolikšni meri se članstvo angažira: ali se odzivajo na probleme, ki se pojavljajo na delovnih mestih? Ali delujejo vključevalno? Se članstvo zaveda pomena lastnega angažmaja v sindikalnih aktivnostih?

Vsako organiziranje se mora pričeti na delovnih mestih, zato smo v okviru druge delavnice predstavili dejavnosti, ki nam omogočajo čim boljši pregled nad svojim delovnim okoljem in sodelavci.

V ta namen smo opravili kartiranje oziroma skiciranje delovnega mesta ter na primeru iskali formalne in neformalne povezave med delavkami in delavci. Kot dodatek smo izpostavili pomen prepoznavanja njihovega odnosa do sindikalnega delovanja in načine njihovega vključevanja.

Vpogled v sindikalno delovanje in stalen boj v zelo zaostrenih razmerah v logističnem sektorju v Italiji pa smo dobili z ogledom filma Znebite se strahu (ang. ‘Ditching The Fear’). Njegovo sporočilo je potrdilo, kako pomembno je skupno, solidarno delovanje pripadnikov delavskega razreda v prizadevanju ne le za boljši življenjski standard, ampak – v luči nenehnega podrejana, šikaniranja in poniževanja delavcev s strani njihovih šefov – tudi za lastno dostojanstvo.

Zadnjo, a vsekakor ne najmanj pomembno, delavnico smo posvetili praktični demonstraciji pogovora ena-na-ena, ki je temeljna aktivnost sindikalnega delovanja. Le uspešno pridobivanje novih članov in članic lahko iz sindikata napravi množično organizacijo. Njihova nadaljnja aktivacija v okviru sindikata pa lahko nato iz njega napravi silo, ki je v konfliktnih situacijah kapital ne more prezreti ali poteptati.

Kolektiva seveda ne povezuje le skupno delo, ampak tudi druženje. V okvir seminarja so bile zato vključene tudi športne igre, družabne aktivnosti in turistični ogled lokalnih znamenitosti. S temi aktivnostmi se spletajo vezi in ustvarja zaupanje za nadaljnjo skupno delovanje.

Zaključna razprava vseh udeležencev je pokazala, da nam je to uspelo. Bistven skupni zaključek seminarja pa je bila želja, da se novo pridobljena znanja in poznanstva pokažejo tudi pri aktivnem sindikalnem delu v svojih okoljih.