Cedrina izjava ob 8. marcu

8. marec so v socialistični tradiciji obeleževali kot dan delovnih žensk, dan praznovanja napredka socialnih in človekovih pravic žensk ter vzpostavljanja sistemske podlage za emancipacijo po spolu. Danes se socialistke in socialisti na 8. marec pridružujemo in organiziramo proteste, akcije, politično izobražujemo in postavljamo zahteve, s katerimi opozarjamo na podrejanje in zatiranje po spolu ter na zgodovinsko nazadovanje poti k spolni emancipaciji.

V CEDRI kot socialistke in socialisti verjamemo, da je emancipacija po spolu neločljivo povezana z bojem za delavsko stvar. K analizi zatiranja in podrejanja po spolu pristopamo s perspektive družbene reprodukcije. S tem merimo na ustvarjanje in vzdrževanje človeškega življenja oz. z vidika kapitala delovne sile (in zato ustvarjanje in ohranjanje ljudi po meri kapitala). V kapitalizmu največ dela, povezanega z reprodukcijo delovne sile, zgodovinsko opravljajo ženske - a ne kar vse in katerekoli, pač pa ženske in nasploh vsi, katerim razredna pozicija ne omogoča drugih načinov reprodukcije, kot da to počnejo s svojim neplačanim delom v zasebni sferi ali zelo intenzivnim in slabo plačanim mezdnim delom (kot čistilke, oskrbovalke, kuharice, prodajalke, vzgojiteljice ….), da si z mezdo zagotovijo svojo reprodukcijo.

Naj bo v ospredju reproduktivno delo, nasilje v družini, spolno nasilje, socializacija v spolne vloge itd., imajo različni feminizmi - socialistični, radikalni in celo čisto zvodeneli liberalni - vsaj nekaj skupnega: kritiko zasebne sfere (doma) in klice k njenemu rahljanju ali odpravi. Da pa bi lahko videli, zakaj in na kakšne načine podrejanje in zatiranje na podlagi spola poteka v zasebni sferi, moramo najprej pogledati ekonomska, produkcijska razmerja, iz katerih izpeljujemo meje in možnosti širših družbenih razmerij v kapitalizmu. Smoter kapitalističnega produkcijskega načina je neskončno ustvarjanje presežne vrednosti za akumulacijo kapitala. Ker presežno vrednost ustvarja delovna sila, je človek za kapital nepogrešljiv del kapitalistične produkcije, a hkrati se na vse pretege ogiba, da bi za njegovo reprodukcijo plačal - saj bi to presežno vrednost zmanjšalo. Zato se skuša izogniti tistih vidikov družbene reprodukcije, ki za kapital pomenijo strošek.[1] Razlikovanje med delom, ki je z vidika kapitala produktivno (ustvarja presežno vrednost) in delom, ki za kapital pomeni strošek (tj. večina reproduktivnega dela) je tako ključno za identifikacijo vzrokov in načinov podrejanja in zatiranja po spolu v kapitalizmu. Dela, povezana z reprodukcijo človeškega življenja, v največji meri opravljajo ženske, kar se po eni strani legitimira s konsenzom (to delo si želim opravljati, saj se tako osmišljujem kot ženska), po drugi pa s prisilo (to delo moram opravljati, saj zagotavlja preživetje mene in moje družine). Z vidika družbene reprodukcije lahko s tem pojasnimo tudi zatiranje vseh nenormativnih spolnih praks in izrazov, ki se reprodukciji po meri kapitala upirajo.

Če izhajamo iz te analize, nam klici k rahljanju, spremembi ali odpravi zasebne sfere najprej lahko kažejo na vsaj eno stvar, ki je pomenljiva za vse feministke in feministe - da bi korenito spremenili širša družbena razmerja, moramo spremeniti produkcijska, ekonomska razmerja. To pomeni odpravo kapitalizma in vzpostavitev ekonomskega sistema, ki v prvi plan postavlja družbeno reprodukcijo, kar se za nas, socialistke in socialiste, materializira v socialistični družbi. Pomeni tudi, da sistem, katerega smoter je družbena reprodukcija, hkrati že predpostavlja vsaj možnost resnične in celovite emancipacije po spolu. Ker pa dostojnega življenja in odpravo vseh oblik zatiranja in podrejanja ne mislimo prestavljati v nedoločeno prihodnost in ker verjamemo, da boj za emancipacijo po spolu je razredni boj, socialistično in s tem feministično perspektivo udejanjamo že v sedanjosti.

CEDRA se strateško usmerja na enega ključnih sektorjev družbene reprodukcije - maloprodajo. Maloprodaja spada pod podružbljeno reprodukcijo, ki jo kupujemo na trgu. Ker maloprodaja obsega osnovne potrebščine, ki jih potrebujemo, da (pre)živimo, je od cene teh blag in storitev odvisna tudi cena delovne sile, saj mora velikost naših mezd zadostovati vsaj za našo reprodukcijo. Nizke cene osnovnih dobrin v trgovinah se ohranjajo (tudi) na račun višanja intenzivnosti dela v maloprodaji. Kršenje zakonodaje in pogodb, večanje obsega dela in krčenje števila zaposlenih na izmeno nam vsem omogočajo nizke cene osnovnih dobrin in s tem nižajo vrednost delovne sile. Zato 8. marca v trgovinah Spar, Ikea in Tuš s sindikati organiziramo akcijo solidarnega dela po pravilih pod geslom “Ne delam za tri!”. Z upočasnitvijo dela v poslovalnicah se delavke in delavci upirajo izčrpavanju in intenzifikaciji dela v korist kapitala, s tem pa tudi nižanju stroškov reprodukcije nasploh.

Ni presenetljivo, da v maloprodaji delajo večinoma ženske. Ko pridejo domov, pravijo, da jih tam čaka še “druga izmena” - kuhanje, čiščenje, pranje, skrb za otroke in starše. V klasičnih trgovinah (npr. Tuš, Spar) mezda ne dosega ali komaj dosega zakonsko določene minimalne plače, v diskontnih trgovinah (npr. Lidl, Hofer) pa so kljub relativno visokim mezdam za poln delavnik obremenitve tolikšne, da je večina zaposlena za krajši delovni čas. Mezda, ki večini ne zagotavlja dostojnega preživetja, delavke postavlja v ekonomsko odvisnost od njihovih partnerjev, staršev, otrok. V sodelovanju s Sindikatom Tuš smo pred dobrim letom ustanovili Odbor za skupno dobro, ki se ukvarja s problematiko patriarhata in družbene reprodukcije. Skupaj z odborom izvajamo feministično soraziskavo [2], tj. marksistično raziskavo med in z delavkami in delavci, ki se osredotoča na povezavo med delovnim mestom in gospodinjstvom. Med drugim smo skupaj potrdili, da kvalitetnih in dostopnih javnih storitev primanjkuje, kar se odraža v velikih obremenitvah - predvsem žensk - doma in zato v pomanjkanju časa, ki bi bil prost (re)produkcije v interesu kapitala. Tudi v obratni smeri torej vidimo, da je boj za podružbljanje takšnih storitev še kako vpleten v delavski boj, ki mora segati dlje od delovnih mest.

Podružbljanje je ključno za odpravo neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela, ki poteka v zasebnih gospodinjstvih in ga v nesorazmerno večji meri opravljajo ženske. Podružbljanje odpravlja navidezno, a v kapitalizmu nujno ločitev na javno in zasebno sfero in s tem delavska gospodinjstva - in predvsem delavske ženske - razbremenjuje obremenitev reproduktivnega dela v korist kapitala. S tem se reproduktivno delo v kar najširšem smislu prestavi v domeno družbe (in ni stvar le enega spola ali posameznih gospodinjstev), kar razbija stereotipne spolne vloge in dviga življenjski standard delavskega razreda. O podružbljanju reproduktivnega dela pa ne moremo govoriti, ne da bi hkrati govorili o še nekem drugem podružbljanju - produkcijskih sredstev in s tem spremembi produkcijskega načina. Ker ustvarjanje presežne vrednosti navadno poteka proti ustvarjanju in ohranjanju življenja, gresta ti dve obliki podružbljanja z roko v roki. Razredna in feministična perspektiva zato nista ločeni, da bi ju šele naknadno povezovali v skupno vizijo. Obstajata kot dela diferencirane enotnosti upora proti izkoriščanju in zatiranju, ki je lastno kapitalističnemu načinu produkcije.

Od gospodinjstev do delovnih mest - naj živi delavska solidarnost! Naj bo vsak dan 8. marec!

[1] Reproduktivno delo se v grobem opravlja v treh oblikah: kot (1) neproduktivno pozasebljeno neplačano delo, (2) neproduktivno plačano delo v obliki javnih storitev, (3) produktivno plačano delo, ki ga ponujajo zasebna podjetja. Razdelitev po liniji (ne)produktivnosti nam razkrije temeljno dejstvo: večina reproduktivnega dela v kapitalizmu je zunanja sferi produkcije. Tudi strategije upora in politizacije se razlikujejo, če delovni proces organizirajo posamezna gospodinjstva (1), je organizacija delovnega procesa rezultat podhranjenosti javnih storitev (2) ali pa je delovni proces neposredno organiziran s strani kapitala (3).

[2] Izsledki feministične soraziskave: Kako se upreti izkoriščanju na delovnem mestu in v gospodinjstvu, CEDRA https://www.cedra.si/prispevki/raziskovalni-clanki/predstavitev-cedrine-so-raziskave-in-odbora-za-skupno-dobro