Politika »poslovne strategije« v dostavljalski platformi Glovo

Anonimno

Organizacija dela pri platformi, za katero dostavljam, temelji na vnaprej dogovorjeni terenski razpoložljivosti dostavljavcev, saj lahko dostavljavci delamo le v terminih, v katere smo se morali vpisati približno pol tedna vnaprej. Možnost vpisovanja na termine ni samoumevna: odvisna je od »ocene odličnosti« dostavljavca, na to pa vpliva več faktorjev, med njimi je najpomembnejši ravno razpoložljivost dostavljavca v pisanih terminih. V splošnem velja: več ko nekdo dela in upošteva termine, ki jih je moral izbrati sam, bolj stabilna sta njegov dostop do in možnost izbire terminov. Zato tak sistem dela predpostavlja dostavljavce, ki se s tem delom preživljamo in ga zato opravljamo v obsegu polnega delovnega časa.

Tako velja, dokler je ta zaslužek odvisen od načrtovanega obsega oddelanih ur. Dejansko pa ni odvisen le od obsega, ampak sta pomembna vsaj še dva dejavnika: dnevno, tedensko in sezonsko nihanje povpraševanja ter določitev višine plačila za posamezno dostavo. Ta dva dejavnika sta med seboj povezana. Pri določitvi cene dostave se upoštevata prevožena razdalja in v manjši meri čas čakanja na prevzem, ti pa sta pomnoženi s faktorjem, t. i. »bonusom«, katerega izračun le delno pojasnjuje omenjeno nihanje povpraševanja po dostavah. V začetku leta 2022 je faktor »bonusa« nihal med 1.92 in 1.95, že nekaj mesecev pa je ta faktor manjši in se večinoma giblje med 1.74 in 1.9. Ker je platforma v tem času spremenila drugo spremenljivko pri izračunu cene za dostavo – formulo izračuna razdalje –, je za posameznega dostavljavca končni izračun vrednosti njegovega dela v celoti prepuščen odločitvam platforme, in zanj ostaja nepredvidljiv. Taka nepredvidljivost pa dostavljavcu daje še en razlog, da ob načrtovanju plačila nepredvidljivih stroškov, kot so malica, dopust, izpad dohodka zaradi nesreč ali bolezni, obseg dela ustrezno veča, saj se mu veča tudi možnost občasne krnitve njegovega predvidenega proračuna.

A kaj sploh vpliva na manjša, vsakodnevna nihanja »bonusa«? Omenjeni faktor je pripisan posamezni uri v terminu, ki ga vidi tudi dostavljavec v času, ko si »izbira« termine. Če upoštevamo stališče, ki ga platforma pri tem v posameznih komunikacijah odkrito zagovarja, višina »bonusa« popolnoma sledi logiki ponudbe in povpraševanja. V urah, ko je pričakovano število dostav večje, je potrebno povečano število dostavljavcev na terenu in to platforma zagotavlja z višjim bonusom, ki bo na teren privabil več dostavljavcev. S stališča posameznega dostavljavca pa to pomeni, da so v terminih, ki so zanj manj ugodni zaradi upada obsega dostav, te dostave tudi posamezno vrednotene manj. Zaradi tega je dostavljavec prisiljen, da svoje stališče popolnoma prilagodi stališču platforme, deluje »podjetno« in pri izbiri terminov upošteva tržno načelo povpraševanja. Ker v urah z višjim bonusom to ustvari večjo konkurenčnost med dostavljavci, to ne pomeni tudi možnosti višjega zaslužka, zato tekma za dobre termine pomeni tudi tekmo za več dostav, kjer bi lahko govorili o nekakšni samodejni intenzifikaciji dela. Ta je pri delu, kjer smo plačani po dostavi in ne po času, varljiva kategorija, saj ob upadu dostav, torej ob manjši intenzivnosti dela, za dosego predvidenega zaslužka zahteva, da samodejno začnemo večati obseg terminov oziroma svoje razpoložljivosti za delo. Tega ne počnemo vedno le s pomnoževanjem terminov na posameznega dostavljavca, ampak tudi z odpovedovanjem odmorov za malico ali pospešenim opravljanjem posameznih, četudi redkejših nalog.

Argument ponudbe in povpraševanja pri določanju vrednosti dostav je še v letu 2022 uporabljal upravljalec platforme za odsotnost kakršnegakoli dodatka na dostavljanje ob poslabšanih vremenskih razmerah. Ker se ob slabem vremenu povpraševanje po dostavah avtomatično poveča, naj bi kot nagrada marljivim dostavljavcem za delo v oteženih razmerah zadostovala že večja količina dela. Vendar pa se je platforma takemu utemeljevanju višine bonusov od začetka l. 2022 odpovedala vsaj dvakrat.

Prvič, ko je s spremembo obračuna prevožene razdalje naletela na negodovanje velikega dela dostavljavcev. Če se je pred to spremembo obračunala razdalja, prevožena znotraj dostave, po 0.50 € za kilometer, se je po novem začela obračunavati tudi razdalja, prevožena med dostavami, kar je menedžment podjetja napovedal kot pravičnejši obračun razdalje. Pri tej napovedi pa je bila zamolčana spremljajoča druga sprememba pri obračunu prevožene razdalje, saj se je hkrati plačilo za kilometer več kot prepolovilo na 0.24 €. Ker so zaradi omenjene spremembe že prvi dan številni dostavljavci opazili občutno zmanjšanje plačila na dostavo, je platforma sprva na nezadovoljstvo odgovorila z zagotovilom, da bo opaženo spremembo uravnala z ustreznim popravkom bonusa. Od treh faktorjev, ki določajo vrednost dostave, je platforma po lastnih besedah enega spremenila, drugega pa prilagodila tako, da naj bi končni zaslužek dostavljavca ostal nespremenjen. Ne le, da so spremembe ostale enostranske, pač pa se na ta način s stališča dostavljavca kažejo tudi kot povsem poljubne. Med dostavljavci so se pojavile različne individualne ocene o učinku drugačnega obračunavanja dostav; medtem ko je večina opazila okoli 30 % upad dohodka, se nekaterim ta po lastnih besedah ni občutno spremenil. Vprašanje usklajevanja vrednosti dostav z npr. inflacijo in višanjem življenjskih stroškov pa je pri tem ostalo povsem nedotaknjeno.

Velik del dostavljavcev se je takrat organiziral v sindikat in oblikoval zahteve. Nobena od obeh pri nas delujočih platform za dostavo, v skladu s svojo podjetniško usmeritvijo, sindikata ni priznala kot legitimnega zastopnika dostavljavcev. Vendar pa je imel sindikalni pritisk, čeprav precej kratkotrajen, opazen učinek, ki ga je mogoče razumeti kot izogibanje kolektivnim pogajanjem skozi razdajanje drobtinic. Učinek se je pri platformi, za katero delam, izrazil v drugi spremembi pri višini bonusa.

Najprej se je višina bonusa povečala za čas, ko je bila s strani sindikata napovedana stavka dostavljavcev. Ker je bil izid sindikalnega organiziranja takrat še neznanka tako za dostavljavce kot platformo, je bilo povečanje bonusa za nekaj ur stavke precejšnje. Hkrati pa se je omenjena »nagrada« iz obdobja stavke prenesla na obdobje slabega vremena, in mimo dogovarjanja se je platforma na nezadovoljstvo dostavljavcev odzvala z znatnim povečanjem bonusa za slabo vreme. Tržno razmišljanje se je pri tem prilagodilo novim razmeram: ker je štrajk pomenil pritisk s strani »ponudbe« razpoložljivih dostavljavcev, ki smo ga bili zmožni ustvariti vsaj za kratek čas, je nanj platforma odgovorila s spremembo pri »povpraševanju«, in uporabila svoje orodje za enostransko prilagajanje vrednosti dostav spremenjenim okoliščinam. Ta sprememba se ni zgodila povsem znotraj tržne racionalnosti, ampak je bilo potrebno nekaj črnih oblakov, za katere pa tokrat ni poskrbela narava, ampak organiziranje dostavljavcev.

Strategija platforme za pritisk na višino vrednosti dostav in zlom organiziranja delavcev je v rekrutiranju novih dostavljavcev. To poleg običajnih marketinških obljub o privlačnosti tovrstne oblike dela spremljajo razne »nagrade« dostavljavcem, kadar tudi sami sodelujejo s pridobivanjem novih dostavljavcev. Takemu večanju bazena delovne sile včasih predhaja celo povečana možnost zaslužka, ki pa se s spremembo obračuna vrednosti dostav kmalu zopet spremeni. Omenjena sprememba v načinu obračunavanja razdalje je tako le sledila predhodni kampanji pridobivanja novih dostavljavcev, obratno pa je pritisku s strani organiziranih dostavljavcev sledilo ponovno iskanje nove delovne sile. Tako je minulo poletje platforma poskrbela za zlom možnosti organiziranega pritiska delavcev in ti smo v tem trenutku kljub omenjenim malim spremembam ponovno soočeni z dejanskim upadom ne le obsega dela, ampak ponovno tudi vrednosti dostav in s tem rednega dohodka. Pritisk platforme se je sedaj ponovno povečal, vendar tokrat ne več le preko prilagajanja višine bonusov, ampak preko sankcij za odstop od rezerviranih delovnih terminov.

V splošnem to pomeni, da je pritisk na termine z višjim bonusov ustrezno večji, obseg dela v tem času pa občutno manjši. Zraven si je platforma še vzela pravico, da višino bonusa naknadno prilagodi dejanskim vremenskim razmeram tako, da predvideni dodatek ob pričakovanem slabem vremenu v zadnjem trenutku ukine, če se vremenske razmere nenadoma izboljšajo. To pomeni, da platforma napovedane bonuse, s katerimi uravnava količino razpoložljivih dostavljavcev v posameznih terminih, lahko enostransko umakne, hkrati pa z novimi sankcijami za odstop dostavljavcev od rezerviranih terminov preprečuje, da bi si simetrično svobodo vzeli tudi sami. Instrument ustvarjanja ponudbe razpoložljivih dostavljavcev, ki ga v rokah drži platforma, se tako izkaže kot oblika t. i. »dinamičnega vrednotenja« oz. »dynamic pricing«, prakse enostranskega prilagajanja cene za že dogovorjene storitve, znane iz tujine na primeru nekaterih drugih platform, kot je Uber. Sindikata dostavljavcev, ki bi se takim oblikam pritiska zoperstavil, v tem trenutku praktično ni, saj smo se organizirani v sindikat zaradi povečanega bazena delavcev znašli v manjšini. Platforma ima tako neomejeno moč, da življenjske dohodke svojih dostavljavcev še naprej prilagaja svojemu »poslovnemu modelu«, dostavljavci, ki smo pri takem modelu le t. i. »partnerji«, pa smo prepuščeni medsebojni konkurenci oziroma tarča izčrpavanja delavcev z daljšim stažem in več izkušnjami.

Namig za dodatno branje: Gig Economy Project – Is ‘dynamic pricing’ ripping-off gig workers?

več v Stališča