ReGeneracija sindikatov: Možnosti organiziranja mladih

Smo mladi res posebna družbena skupina, ki jo zaznamujejo specifične karakteristike, npr. neposlušnost, zasvojenost s tehnologijo, lenoba in apatičnost ali gre le za neupravičene delitve? Zakaj nas družba vidi tako? Ali pa gre nemara za priročne izgovore tistih, ki so neuspešni pri delu z mladimi, njihovi aktivaciji in vključevanju v socialno in politično življenje?

Mladi nismo ločena skupina družbe, ampak njeno zrcalo

Odrasli smo v času, ki ga je zaznamovala gospodarska kriza in smo prva generacija, ki ji napovedujejo nižjo kakovost življenja, kot so je bile deležne generacije pred tem. Zaradi krize smo imeli manj priložnosti za pridobivanje izkušenj na trgu delovne sile, tiste, ki jih uspemo pridobiti, pa so na žalost velikokrat negativne (nizek ali neizplačan zaslužek, negotovo, začasno ali prekomerno delo …). Ko mlajše delavke in delavci vstopijo na prekariziran trg delovne sile, so povečini redna delovna razmerja povsem nedosegljiva.

Naša navidezna nezainteresiranost je le oblika prilagoditve na katastrofalne razmere na trgu delovne sile in pomanjkanje možnosti vplivanja na spremembe, saj smo razpršeni in slabo organizirani v sindikate ali podobne organizacije. Zato smo prisiljeni vzeti, kar nam ponudijo, četudi gre za slaba in podplačana delovna mesta. A za navidezno brezbrižnostjo in sprijaznjenostjo se v resnici skrivajo razočaranje, nezadovoljstvo in jeza.

Mladi tudi vemo, kaj je kolektivno delo. Veliko raje od tega, da smo „edinstveni in samozadostni“, si želimo delovnih mest, na katerih bi se lahko oprli na pomoč sodelavcev in kolektiva.

Vloga sindikatov

Reševanje težav prekarno zaposlenih, posebej mlajših, je prednostna naloga in eden pomembnejših izzivov sindikatov. Morali bodo nasloviti vprašanja organiziranosti mladih in gradnje razredne solidarnosti kot izhodiščni za “dostojno delo” in reševanje prekarizacije. Vprašanja so ključna predvsem v luči upadanja in staranja sindikalnega članstva, pa tudi za družbeni razvoj nasploh.

Odbor mladih v vsak sindikat

Pomembna možnost za organiziranje mlajših zaposlenih bi lahko bila ustanovitev odbora mladih v vsakem sindikatu. Namesto ločenega organiziranja mlajših in prekarno zaposlenih, promoviranja in zgolj izobraževanja mladih o sindikalizmu, ki prevzame prevladujočo logiko o mladih kot posebni družbeni skupini, morajo sindikati mlade vključiti v jedro svojega delovanja. Organiziranje mladih bo možno le tam, kjer smo dejansko prisotni, pri delu preko študentske napotnice ali drugih začasnih službah, na izobraževalnih ustanovah -, ključno bo, da se organiziramo na delovnih mestih.

Na področju zaposlitvenih standardov prekarnih oblik dela je zakonodajna zaščita prešibka. Ta sicer lahko dokaj dobro pokriva določeno problematiko, a je, brez organizacije, ki bi skrbela za njihovo uresničevanje, za prekarke in prekarce v praksi največkrat nedelujoča.

Vključevanje in organiziranje mlajših, ki delajo preko študentskih napotnic, pogodb za določen čas ali prek agencij, v panožne in podjetniške sindikate bo bistveno dvignilo njihovo moč, hkrati pa tudi samo moč sindikatov. S tem bi se namreč spremenila pogajalska izhodišča pri urejanju stanja prekarno zaposlenih tako v javnem kot zasebnem sektorju. Pridobili bi ne le nove člane in članice, temveč bi naredili korak v smeri ozaveščanja, organiziranja in aktiviranja pomembnega dela delavskega razreda.

SKEI in mladi – primer prakse, ki obeta

V podjetju, kjer deluje Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI), so se leta 2013 novi agencijski delavci, pretežno mlajši in visoko izobraženi, pričeli organizirati proti kršitvam pravic. Zaradi svoje (pre)visoke formalne izobrazbe, poznavanja pomena osnovnih delavskih pravic, predvsem pa motiviranosti, so postajali čedalje bolj kritični do stanja in razmer na delovnem mestu. Tudi v takrat obstoječem sindikatu, so zaman iskali pomoč. Deležni so bili pogosto slišanih izgovorov, češ, da se ne da, kar kaže dejstvo, kako zelo so nekateri sindikati odtujeni od potreb mlajših delavk in delavcev. Naleteli so celo na odgovore, da nimajo pravice do oglašanja in predlaganja sprememb, saj kot agencijski delavci niso upravičeni do članstva v sindikatu!

Spoznali so, da je organizacijski pristop k težavam njihova edina rešitev. Misel na ustanovitev novega sindikata, ki bi jih bolje predstavljal, so opustili že v začetku, saj so bili prepričani, da je eden pomembnejših problemov aktualnega stanja ravno prevelika razdrobljenost sindikatov, zato so se angažirali ob naslednjih sindikalnih volitvah in kandidirali na odločevalska mesta.

S kolektivnim delovanjem, v katerega so vključili prav vsakega novega zaposlenega, so motivirali še preostale. Najpomembnejše je sprotno delo, skupno naslavljanje težav in oblikovanje zahtev, redno komuniciranje tako s sodelavci kot z delodajalci. Med seboj so komunicirali preko socialnega omrežja Facebook, kjer so ustanovili svojo zaprto skupino, ki pa je kmalu po spontani vključitvi velikega števila ljudi, postala javna in odprta za vse.

Mladi v SKEI vzpostavljajo aktive mladih v vsakem podjetju oziroma podružnici, v čisto vsaki slovenski regiji. V tem vidijo odpiranje alternativnega prostora, v katerem se mladi potencialni aktivisti lahko prepoznajo in se usposobijo za nadaljevanje organizacijskega dela znotraj svojih delovnih kolektivov. Pravijo, da so spremembe mogoče, potrebno jim je le dati prostor in možnost, da jih razvijemo.

Primer kaže, da je mogoče skupaj izboriti spremembe in da so oznake o “apatičnih mladih” le neutemeljeni predsodki. Mladi smo pravzaprav motivirani, zmožni kolektivnega in solidarnega delovanja. ReGeneracija sindikatov je naloga tako mlajših kot starejših.

Regeneracija pomeni oživitev

Za delovanje sindikata je ključna njegova organizacijska moč. Izkušnje iz preteklih in aktualnih sindikalnih bojev je treba načrtno prenašati na mlajše delavce in delavke, ob tem pa moramo upoštevati pomen digitalnih platform in uporabe socialnih omrežjih, ki so med mlajšimi v vsakodnevni rabi. Čeprav ne morejo nadomestiti vsakodnevnega organiziranja na delovnih mestih, nam pri tem lahko nekoliko pomagajo.

Sindikatom tako ostajata dve možnosti. Priznanje, da za mlade in prekarne ni mogoče nič spremeniti, pri čemer bodo dolgoročno zmagali tisti, ki trdijo, da so sindikati preživeta oblika organiziranja. Ali pa z organiziranjem mladih in prekarnih le-tem omogočiti polno sodelovanje v sindikalnih strukturah, pri čemer se bomo prav mladi lahko izkazali kot gonilo nadaljevanja delavskih bojev in razvoja sindikalnih organizacij.

Članek je bil prvotno objavljen v junijski tematski številki Delavske enotnosti.