Solidarna zaščita pred napadi kapitala in države je pogoj delavskega organiziranja

Razredni boj se v zadnjem času zaostruje. Del sindikatov vse bolj stopnjuje svoje dejavnosti, kar se kaže v že izpeljanih in napovedanih stavkah. A na drugi strani tudi kapital ne miruje – na delavsko povezovanje odgovarja z napadi na posamezne delavce, pogosto na tiste, ki so v jedru organiziranja.

V obdobju zadnjega leta smo tako bili priča napadom na sindikalne predstavnike v Zavarovalnici Triglav, Pošti Slovenije in Arrivi, če izpostavimo le najvidnejše primere – številni namreč ne pridejo do medijske pozornosti, čeprav so metode razbijanja sindikalnega organiziranja včasih še hujše. Sedaj se podobna zgodba odvija tudi v Luki Koper.

Primer pritiska na Mladena Jovičića razgalja nerealna pričakovanja, da bo v kapitalističnem sistemu država varovala pravice delavcev, tako v zasebnem sektorju kot v podjetjih, kjer je sama lastnik, in jih v njenem imenu upravlja Slovenski državni holding (SDH). Država se zaradi javnega mnenja deklarativno sicer rada postavlja na stran šibkejšega. Tako je npr. v Luki Koper ustoličila novo upravo pod parolo (pre)zaposlovanja delavcev iz IPS pod krovno družbo. Dejansko pa je bil prvi ukrep nove uprave direkten napad na vodstvo organiziranega dela delavstva, tistega, ki ga formalno zaposluje Luka Koper.

Država torej uprave ni zamenjala, ker bi želela rešiti problem dvojnega režima zaposlovanja, ampak zato, ker hoče disciplinirati organiziranje zaposlenih in utrditi državno-kapitalske povezave, ki se denimo kažejo tudi pri projektu drugega tira Divača-Koper.

Podpora SŽPD je pomembna ne le zaradi reševanja usode napadenega posameznika, ampak predvsem zaradi izgradnje delavske solidarnosti tako na ravni podjetja kot tudi med delavci različnih panog in sektorjev.

Napad na enega je napad na vse.

Delavstvo je v razmerju do kapitala in vlade močno le toliko, kolikor je sposobno podpreti svoje izpostavljene člane ter kolektivno nastopiti proti vsem, ki kršijo delavske pravice ali razbijajo sindikalno organiziranje. Hkrati je delavstvo močno toliko, kolikor je kolektivno in enotno sposobno podpreti svoje najšibkejše člene (pa naj bodo to outsourcane čistilke ali pa IPS delavci).

V kolikor delavski boj ne bo zaščitil najbolj izpostavljenih in najšibkejših členov, bosta vlada in kapital vedno našla načine, kako ga izničiti.