Ustavimo uničevanje družbene solidarnosti - ustavimo interventni zakon

Bistvo solidarnosti je preprosto: vsi prispevamo za skupno dobro in kdor ima več, prispeva več.

Kdor se je znašel v težavah in potrebuje pomoč, jo lahko dobi. Ko zbolimo, potrebujemo zdravljenje, ne glede na to, ali imamo na bančnem računi desetine in stotisoče evrov, s katerimi si lahko zdravljenje plačamo. Ko izgubimo delo, potrebujemo varnostno mrežo, da se lahko znova postavimo na noge. Otroci potrebujejo kakovostno izobrazbo ne glede na premoženje staršev in ne glede na to, kaj si o tem misli milijonar Blaž Brodnjak. Te sisteme financiramo vsi skupaj, ker nam omogočajo varnost, stabilnost ter dostojno življenje in ker nihče ne ve, kdaj jih bo najbolj potreboval.

Nihče ni obogatel sam. Celotna družba - vsa podjetja, vse inštitucije in vse organizacije potrebujejo kompetentne, izobražene ljudi, ki lahko dobro opravljajo svoje delo; prav tako vsi potrebujemo delujoče ceste, električno omrežje, internetni dostop, vodovod, kanalizacijo, čisto pitno vodo, socialno varnost in dostop do zdravstvenih storitev - ne glede na to, koliko denarja imamo v žepu, od kod prihajamo ali katerega spola smo. Starši potrebujejo kvalitetne in varne vrtce za svoje otroke, da lahko odidejo v službo in s svojim delom ustvarjajo vse, kar potrebujemo za vsakdanje življenje in da lahko naša družba deluje. Otroci pa potrebujejo vrtce, kjer vzgojiteljice in vzgojitelji skrbijo za njihov celosten razvoj. Potrebujemo tudi kakovostne in vsem dostopne šole in univerze, v katerih lahko mladi pridobijo znanje in izobrazbo, da bodo postopoma prevzeli delo in odgovornosti starejših generacij ter skrbeli za nadaljnji razvoj in blaginjo družbe. Aktualna slovenska vlada pa je z interventnim zakonom napadla ravno to načelo solidarnosti, s čimer želi uničiti vsakršno družbeno kohezivnost ter družbo spremeniti v dirko do dna, v nekakšno vojno vseh proti vsem. Najvišje plačanim in najbogatejšim - torej tistim, ki že imajo največ (zahvaljujoč družbeni solidarnosti) bi občutno zmanjšala prispevanje v skupne blagajne. Najemodajalcem bi znižala davek, ne da bi zahtevala nižje najemnine. Prav tako bi znižala DDV na nekatere izdelke, brez varovalke, da bi se znižanje davka resnično preneslo v nižje cene za ljudi in ne zgolj v višje dobičke trgovcev. Koncesionarjem v zdravstvu bi odpravila obveznost, da presežke iz javno financirane zdravstvene dejavnosti namenijo njenemu opravljanju in razvoju. Vlada za izbrance znova uvaja privilegije in odpustke: tisti na vrhu ne rabijo solidarnostno prispevati v skupne blagajne, medtem ko vse obveznosti ostajajo delavstvu. Interventni zakon vzpostavlja logiko - več premoženja kot imaš, manj imaš odgovornosti do družbe, ki ti je omogočila uspeh.

Izračuni so pokazali, da bi sprejetje zakona prineslo več kot milijardno luknjo na letni ravni. Obveznosti in potrebe ljudi seveda ne bodo izginile, zgolj breme se bo preneslo drugam: na preobremenjene zaposlene, na družine, in na ljudi, ki bomo morali manjkajoče storitve plačevati iz svojega žepa. Aktualna vlada s tem tlakuje pot v družbeno bedo za večino ljudi in v še večji luksuz za Blaže Brodnjake in vse tiste, ki že zdaj uživajo v svojem bogastvu.

Takšni uničevalni politiki se moramo upirati vselej in povsod. Zahtevati moramo višje plače, varne zaposlitve, dostopna stanovanja ter boljše javne storitve. Zahtevati moramo višje davke za bogate in odgovornost za skupnost, ki je omogočila ustvarjanje njihovega bogastva. Družba pripada vsem nam, ki jo s svojim delom gradimo in vzdržujemo.

Zato pozivamo vse: 6. decembra glasujmo PROTI zakonu za bogate, ki vodi v razkroj naše družbe.

več v Prispevki