Predprvomajska proslava tovariških organizacij

Pozdravljeni tovariši, prijatelji in borci za delavski razred.

Cedraši in Cedrašice pozdravljamo tovrstna združevanja tovariških organizacij ki so nujna tako za našo motivacijo pri vsakdanjem delu, kot pri utrjevanju naših zavezništev ter pripravah na prihajajočo nevihto. Nevihto, ki so jo ustvarili kapitalisti sami, z vso svojo brezglavo aroganco ter ignoranco. Ta ni nič drugega kot le naravna posledica delovanja kapitalizma, in njegovih protislovij, ki prihajajo do izraza v profitnem motivu kapitalistične proizvodnje in mezdnem značaju delovne sile. Bolj, kot se ta sistem bliža naslednji krizi in disfunkciji, bolj želijo najbogatejši izkoristiti proletariat, da bi iz njega izželi ter izterjali vsak zadnji drobiž, ki ga lahko. Vsako zadnjo kapljo krvi, ki jo lahko. Soočamo se s koncem poglavja, poglavja neoliberalizma – kapitalizma, poglavja v katerem se je sistem pretvarjal, da je marsikaj, kar v resnici ni – pravičen, miroljuben, dobrohoten.

Takšna se je kazala tudi Evropska Unija. Toda njena fasada s krhanjem ustaljenega nepravičnega reda, v katerem so se najbogatejši še bolj obogatili, pospešeno propada. To dejstvo se zazna na različnih nivojih – na gospodarskem, kulturnem in vsakodnevnem. Medtem ko je povprečen delavec iz dneva v dan bolj reven, bolj izkoriščen, ko se spopada z dvigajočimi se življenjskimi stroški in mizernimi plačami, se Evropa na plečih tega izkoriščanja ponovno oborožuje in postaja bolj militarizirana. Denar vložen v infrastrukturo, zdravstvo, šolstvo, pokojnine in tako naprej, ki že zdaj ne zadošča za njihovo vzdrževanje, bo sedaj preusmerjen v vojsko ter vojaško industrijo, za zaščito ustaljenega izkoriščevalskega kapitalističnega reda. Ne le, da so delavci čedalje bolj izkoriščeni (dvig minimalnih plač pri nas že drugo leto zaostaja za rastjo drugih plač, mera inflacije, ki se uporablja pri usklajevanju minimalne plače, pa ne odraža dejanske rasti življenjskih stroškov gospodinjstev z najnižjimi dohodki), njihovo izkoriščanje se zdaj tudi podaljšuje, z vedno višjo upokojitveno starostjo. To dejstvo pa tudi sovpada s kruto resničnostjo, da so pokojnine mnogo prenizke, da bi zadoščale za preživetje, kar pomeni, da so mnogi starejši prisiljeni živeti v revščini. Kapitalisti ne želijo odvzeti delavcu samo časa ter sadov njegovega dela, temveč tudi njegovo prihodnost in zdravje.

In kaj je odgovor na to situacijo? Kaj je odgovor na to kruto eksploatacijo delavstva, in zanemarjanja njega nuj, v prid kapitalističnih interesov? Ta odgovor, kateremu smo bili priča v svoji zgodovini tudi sami, je eden in sam – upor! Edina pot naprej skozi to norost ustaljenega reda v zatonu je upor proti kapitalu in njegovim domačim političnim zaveznikom, proti buržoaziji, ki se na vsak način želi okoristiti ter obogatiti, ne glede na posledice za ljudi in naravo. Le skozi organiziran upor lahko delavstvo zlomi moč kapitala, vzpostavi delavsko oblast in postavi temelje pravičnejšega sveta, sveta enakovrednosti ter bratstva vseh ljudi.

Kmalu bo prvi maj, praznik, ki je velikega pomena za nas. Prvi maj je praznik, ki sam po sebi izhaja iz delavskega boja. Namreč, nastal je iz boja za 8-urni delavnik, ki ga danes izgubljamo, saj ponovno delamo vse dlje. Ne daljšajo pa se le urniki, temveč se občutno slabšajo tudi pogoji zaposlitve, z vse večjo in hujšo prekarizacijo, vse večjo intenzivnostjo dela in vse večjo fleksibilizacijo. Ampak naj nas ravno ta praznik opomni in spodbudi, da težave, s katerimi se soočamo danes, niso nove, ter da so se naši predniki že soočili s podobnimi. Ne le da so se z njimi soočili, temveč tudi zmagali. In tako bomo tudi mi, s skupnim trudom, vztrajnostjo ter pogumom.

Naj živi prvi maj! Naj živijo ZASUK, Ambasada Rog, Infoshop in Cedra! Naj živi naš skupen boj za socialistično prihodnost!