Tukaj smo! Tukaj se borimo! In borili se bomo še naprej!

V preteklih dneh smo lahko brali o delavkah in delavcih, ki sta jih dve slovaški agenciji za posredovanje delovne sile napotili na delo v več kot deset tukajšnjih podjetij. Ti delavci so delali v neprimernih razmerah, za svoje delo niso prejemali niti minimalne plače, mesečno pa so delali tudi več kot 200 ur. Eden izmed agencijskih delavcev v podjetju Engrotuš je v enem mesecu oddelal kar 413 ur, kar pomeni v povprečju 13 urni delovnik, če je delal vsak dan v mesecu.

Ne glede na zakonodajo, kapital agencijsko delo strukturno izkorišča prav za to, da se lažje izogne regulaciji, ki omejuje pogoje izkoriščanja delovne sile. To mu uspeva, ker gre pogosto za tuje državljanke in državljane, ki so se v institucionaliziranem rasizmu kapitalistične države prisiljeni podrediti popolnemu diktatu kapitala. Odločiti se moramo, kako se bomo na to odzvali. Danes je situacija za marsikoga izmed nas še vedno za spoznanje boljša od položaja agencijskih delavcev, toda pritisk kapitala in presežno izkoriščanje tega najšibkejšega segmenta delovne sile poslabšuje situacijo celotnega delavskega razreda – če bomo danes dopustili izjemno izkoriščanje agencijskih delavk in delavcev, se bo to kmalu ustalilo kot nov standard normalnega izkoriščanja vseh.

V zadnjem obdobju se številni tujci in tujke, ki zaradi rasističnih politik naše države predstavljajo najbolj izkoriščane in zatirane segmente delovnih ljudi v tukajšnjem okolju, povezujejo v iniciativi Tukaj smo.

Zaradi imperialističnih vojn, ki za seboj puščajo zgolj opustošenje in nemogoče pogoje za nadaljnje življenje, so se prisiljeni odpraviti na pot. »Trdnjava Evropa« že na svojih mejah nadnje pošilja represivni aparat, da fizično obračunava z njimi, svojim pravnim okvirjem pa poskrbi, da ostajajo drugorazredno prebivalstvo Evropske unije. Priseljevanja bo v prihodnje zgolj še več predvsem zaradi podnebnih sprememb, saj bodo nekatere svetovne regije z izmenjavanjem poplavnih in sušnih obdobij vse manj primerne za bivanje. Kapital, glavni povzročitelj teh sprememb, po svoji volji zanje ne bo odgovarjal. Obratno, še bolj bo pritiskal na državo, da selektivno izbira med ljudmi tiste, ki bodo primerni za izkoriščanje, drugih pa se znebi, saj edino tako z njmi ne bo imel stroškov, ki bi jih plačeval kot prispevke za zadovoljevanje potreb celotne družbe.

Govorimo o ljudeh, tovariših in tovarišicah, ki za mizerne plače, pogosto na črno in brez vsake varnosti zaposlitve, hlapčujejo po skladiščih, v proizvodnih halah, dostavi hrane.V njihovem primeru gre več kot le za to, ali bomo dopustili, da njihovo presežno izkoriščanje postane nov družbeni standard.

Odločiti se moramo, na katero stran se bomo postavili. Se bomo pridružili našim zaveznikom, ki bombardirajo njihova mesta in vasi, medtem ko od nas zahtevajo, naj povečamo izdatke za vojaško opremo v času, ko se nam sesuva zdravstvo? Bomo podprli naše kapitaliste in njihove mednarodne povezave, ki nas pehajo v dirko do dna, te ljudi pa z ropanjem naravnih virov in uničevanjem naravnega okolja preganjajo iz njihovih domov? Bomo ostali lojalni vladi, ki jih izpostavlja policijski brutalnosti in jim zapira poti, da se njihovi otroci utapljajo v naših rekah?

Ali pa jim bomo odprli pot in jih sprejeli, da nam s skupnimi prizadevanji pomagajo ohranjati in izboljšati življenjski standard, ki se nam sesuva pred očmi? Potrebujejo našo podporo prav tako, kakor mi potrebujemo njihovo solidarnost. Se bomo znali povezati in skupaj udariti po izkoriščanju in zatiranju, po vojnem hujskanju in uničevanju okolja? To odločitev – tovarišice in tovariši, ki se udeležujemo današnjega protesta -, smo že sprejeli.

Borbeno naprej za socialistično preobrazbo družbe!

Foto Ambasada Rog (Črt Piksi)