Odstranimo pregrade: soočanje z internacionalno razsežnostjo

V preteklem letu in pol so vojna v Ukrajini in njene posledice močno vplivale na možnosti za politično organiziranje. Po pandemiji, globalni krizi družbene reprodukcije in vse bolj vidnih učinkih podnebne krize so tudi posledice pro-vojne politike na globalni ravni zdaj jasno vidne v življenju migrantov, delavcev, žensk in LGBTQI+ oseb tudi zunaj vojnih območij. Medtem ko vojna razpihuje nacionalizem, hkrati poudarja tudi pomembnost internacionalnega sodelovanja. Da bi se družno uprli in zavrnili pro-vojno politiko, moramo zgraditi skupno obzorje in se soočiti z vprašanjem, kaj pomeni internacionalno organiziranje. Zaradi tega, po Sofiji in Frankfurtu, sklicujemo novo srečanje v Boloniji, ki bo potekalo med 27. in 29. oktobrom.

NE ŽIVIMO V OBIČAJNIH ČASIH

Ne živimo v običajnih časih. Medtem ko se milijoni ljudi borijo z naraščajočimi življenjskimi stroški in prekarizacijo, je vojna ugrabila politično domišljijo, zaradi česar si je še težje zamisliti radikalno preobrazbo družbe. Ampak sama nujnost sedanjega trenutka od nas zahteva, da postanemo drznejši in se soočimo z nadnacionalnimi procesi, v katere smo vključeni. Medtem ko se mednarodna solidarnost zanaša na nacionalno državo kot osnovo politične realnosti, internacionalni pristop opredeljuje materialne procese, odnose in boje, ki prečkajo državne meje.

S strani predstavnikov kapitala – naših zaposlovalcev, s katerimi smo vsakodnevno v stiku, prihajajo vse večji pritiski po nižanju mezd in slabšanju delovnih pogojev. Ta proces je del splošne ofenzive kapitala na delavski razred, s katero skušajo predstavniki kapitala že desetletja odpraviti pridobitve delavskih bojev – npr. javno in univerzalno dostopno šolstvo in zdravstvo, socialno državo in storitve skupnega dobrega. Z vojno v Ukrajini se zdaj ustvarja še dodaten pritisk po nižanju javnih izdatkov za skupno dobro in višanju sredstev za vojsko in vojaško industrijo. Postopno prestrukturiranje zdravstva in socialnega varstva ter pokojninskega sistema po željah kapitalističnega razreda, ki smo mu priča, vodi delavstvo v vse bolj obupan vsakodnevni boj za preživetje. Vlade, z različno intenzivnostjo, prav tako spodbujajo ponovno pogospodinjenje žensk – vloga gospodinje in matere naj bi bila njihova naravna usoda, marsikje onemogočajo dostop do kontracepcije in splava ter otežujejo vsakdanje življenje zaposlenih žensk. Po tej razširjeni patriarhalni logiki naj bi žensko delo nadomestilo razgrajen sistem socialnega varstva, medtem ko ženske še naprej predstavljajo bistveni del mezdnega dela. Državne in nadnacionalne institucije si zatiskajo oči pred nasiljem v družini in spolnim nasiljem, LGBTQ+ osebe pa trpijo zaradi zakonov, ki jih odkrito napadajo in jim jemljejo svobodo.

Vse večji rasizem je viden v ravnanju z migranti, ki jih države obravnavajo bodisi kot poceni delovno silo bodisi kot presežne ljudi, za katere v družbi ni prostora. Hkrati pa je rasizem zakoreninjen v institucionalnih odločitvah Evropske unije in njenih držav, ki vsem migrantom, ki poskušajo priti v Evropo, odkrito sporočajo, da jih bodo pustili umreti. Poleg tega se EU odmika od diplomacije in okrevanja k ponovnemu oboroževanju. Namesto da bi se borila proti nacionalizmu, je EU postala glavni zagovornik vojne, s čimer vladajoči razred preusmerja pozornost od naraščajoče revščine in nižanja življenjskega standarda za večino delovnih ljudi.

Podnebna kriza se kaže v vrsti katastrofalnih dogodkov, ki uničujejo življenja in domove ljudi: obsežne poplave in zemeljski plazovi so nedavno prizadeli Emilio Romagno, italijansko regijo, v kateri bo potekalo oktobrsko srečanje. Ujmam in naravnim nesrečam se ni izognila skoraj nobena evropska država, katastrofalne poplave in požari so poleg Italije zajeli tudi Portugalsko, Grčijo, Slovenijo itd. Toda pri podnebni krizi ne gre le za vse pogostejšo pojavnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Podnebna kriza JE rezultat kapitalističnega izkoriščanja, ki oblikuje nova področja akumulacije in boja, kjer se "zeleno agendo" na mednarodni ravni uporablja za ustvarjanje nadaljnjih delitev in ustvarjanje novih hierarhij v vseh družbah po svetu. Iz leta v letu smo lahko priča rekordnim dobičkom in vse bolj intenzivnemu napadu na delavstvo, medtem ko za preprečevanje ali ublažitev podnebne katastrofe ni bilo storjenega praktično nič.

INTERNACIONALIZEM: DA BI PONOVNO PRIDOBILI POLITIČNO DOMIŠLJIJO

Medtem ko se ukvarjamo z negativnimi posledicami pandemije in vojne v Ukrajini na politično organiziranje, se razpršeni boji delavcev, migrantov, žensk in LGBTQI+ oseb nadaljujejo. Ampak jasno je, da se različna gibanja in organizacije soočajo s pomanjkanjem orodij, s katerimi bi bilo mogoče te razpršene boje povezati in na njih graditi. Zato menimo, da je čas, da naredimo korak naprej glede možnosti, ki jih ponuja internacionalno organiziranje.

Ne glede na to, ali želimo nasprotovati reformam v določeni državi, multinacionalnemu podjetju, avtoritarni, patriarhalni in rasistični vladi ali izkoriščanju, ki ga omogočajo evropske politike, se soočamo z nujnostjo neposrednega soočenja s procesi, ki presegajo naša lokalna ozemlja in meje naših nacionalnih držav; soočamo se s procesi, ki so v svojem temelju internacionalni. Vemo, da se ti procesi pojavljajo in odvijajo različno hitro in z različno intenzivnostjo, odvisno od konkretnih pogojev, s katerimi se ljudje soočajo. Na srečanjih TSS v Sofiji in Frankfurtu smo razpravljali o vlogi vzhodnoevropskih in postsovjetskih regij, ki delujejo kot laboratoriji za neoliberalne eksperimente, ki so se kasneje ponovili v preostalih delih Evrope. Razpravljali smo o različnih vplivih vojne v Ukrajini na podnebne, migrantske in feministične boje ter o številnih delavskih bojih in stavkah, ki se odvijajo v Evropi.

V Boloniji želimo zgraditi prostor, ki zavrača vojno in lahko služi kot poligon za pripravo kolektivnih strategij za soočanje z izzivi in možnostmi, ki jih predstavlja internacionalna dimenzija, za povečanje naše politične domišljije in moči. Medtem ko je organiziranje na mednarodni ravni zahtevno, polno razlik in protislovij, pa je hkrati nujno potrebno, če želimo doseči radikalne spremembe. Prepoznava procesov, dinamik in razlik, ki naslavljajo skupne probleme, je bistven del internacionalne pobude, ki jo moramo zgraditi, in ponuja priložnost za dialog o različnih bojih in temah znotraj enega skupnega projekta. Internacionalno organiziranje ni niti magična paličica za reševanje obstoječih problemov niti se ne omejuje zgolj na izkazovanje mednarodne solidarnosti. Bistveno je, da se neposredno soočimo s procesi, ki zaznamujejo našo politično sedanjost, in da zavrnemo delitve po linijah in hierarhijah, ki so jih zarisali naši nasprotniki. Na nas je, da poiščemo in razvijemo obliko in obseg internacionalnega organiziranja, ki ga zahtevajo obstoječe okoliščine. Zato bo prihajajoče srečanje osredotočeno na razpravo o obstoječi situaciji in iskanju novih strategij za prihodnje boje.

Osnutek programa srečanja, da se bomo osredotočili na ključna vprašanja. Poziv k sodelovanju pri izgradnji sestanka bo objavljen v kratkem. Vabimo vas, da se prijavite na prihajajoče srečanje v Boloniji, ki bo potekalo od 27. do 29. oktobra.

ORIS PROGRAMA:

Petek, 27. oktober

17.00–18.00: Dobrodošlica

18.00–20.00: Otvoritveni dogodek

Vojna, vzpon desnice, rasizem, izkoriščanje: kje se nahajamo?

Sobota, 28. oktober

10.00–13.00: 1. srečanje

Skupina 1: Naš ekološki prehod. Iskanje načinov, kako biti podnebni boj na razredni osnovi

Skupina 2: Reprodukcija našega življenja – odpravljanje patriarhalne, rasistične in neoliberalne dominacije

14.30–17.30: 2. srečanje

Internacionala: izgradnja novih potencialov za organizacijo

18.00–20.00: 3. srečanje

Skupščina proti vojni: boj proti normalizaciji vojne, za internacionalno politiko miru

Nedelja, 29. oktober

10.00–13.00: Končno plenarno srečanje

Politična infrastruktura za internacionalno politiko

Podroben program bo objavljen septembra.

Če želite prispevati k pripravi srečanja, pišite na info@transnational-strike.inf. Za informacije o prijavi in logistiki sestanka pišite na tssmeetingbologna@gmail.com.