Skupno dobro pred privatno koristjo: zaustavimo zakon o dohodnini

Precej potiho, brez pompa, ki zadnja leta spremlja kakšno manj važno politično dogajanje, se v teh dneh spreminja ključna davčna zakonodaja. Koalicija pod vodstvom Janeza Janše je pripravila davčna darila za vladajoče razrede, kar bi leta 2025 pomenilo približno 850 milijonov evrov manj proračunskih sredstev. 850 milijonov evrov, s katerimi bi lahko financirali socialno državo, infrastrukturo, javna stanovanja in zelenih prehod.

Lahko res pristanemo na to, da zaradi nekaj drobiža v denarnici večine delovnih ljudi povečujemo družbene neenakosti? Ni vredno braniti relativne dohodkovne enakosti, ki je finančni temelj skupnega dobrega? Poglejmo, komu koristijo spremembe Zakona o dohodnini.

NAJBOLJE PLAČANI

Predlog novele Zakona o dohodnini prinaša postopen dvig splošne olajšave z zdajšnjih 3500 na 7500 evrov. To bi najbolj koristilo tistim iz četrtega in petega dohodninskega razreda, ki zaslužijo več kot 4000 evrov bruto na mesec. Hkrati koalicijske stranke predlagajo znižanje davčne stopnje za pet odstotnih točk za tiste z najvišjimi dohodki. To so tisti, ki zaslužijo več kot dobrih 8000 evrov na mesec! Gre za približno 4300 ljudi v Sloveniji. Če te številke zapišemo bolj oprijemljivo: direktor z bruto plačo 10.000 evrov bi s spremembo zakona pridobil 112 evrov, delavec na minimalcu bi prejel 13 evrov več, delavec s povprečno plačo (nekaj pod 1900 bruto) pa 23 evrov mesečno.

Kakšne pa so plače v Sloveniji? Skoraj 80 % od dobrega milijona in pol davčnih zavezancev je imelo dohodke nižje od 1200 evrov neto. To je približno milijon in dvesto tisoč prebivalcev Slovenije. 93 % davčnih zavezancev je na mesec prejelo manj kot 2200 evrov. Več kot 4000 evrov bruto zasluži le 3 % davčnih zavezancev. To je nekaj več kot 45 tisoč ljudi.

KAPITAL

Veljavni Zakon o dohodnini določa, da se dohodki od kapitala ne vštevajo v skupno dohodnino, kar pomeni, da so obdavčeni po mnogo nižji stopnji, kot bi bili, če bi šteli enako kot drugi dohodki. To jasno kaže, kateremu razredu gre na roko zakonodaja in pravna država. A želijo še več - trenutni predlog odstotek za obdavčitev kapitalskih dohodkov (to so obresti, dividende, dobički iz prodaje kapitala) znižuje s 27,5 na 25 %. V Sloveniji si le 17 tisoč ljudi prisvoji približno 60 % vseh dohodkov iz kapitala.

RENTNIKI

Vlada Janeza Janše predlaga znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, hkrati pa se za najemodajalce znižujejo normirani stroški. Skupni učinek bi bil znižanje efektivne davčne stopnje zniža iz dobrih 23 % na zgolj 13,5 %.

Zakon o dohodnini je očitno pisan v korist vladajočih razredov, kapitalistov, njihovim managerjem in rentnikom. In to ne le domačim. Če država zbere manj davkov, lahko krči svojo porabo (t.i. zategovanje pasu), kar pomeni puščanje krvi delovnim ljudem, ali pa se v večji meri zadolžuje na finančnih trgih, kar pomeni še večjo odvisnost od kapitala in v naslednji krizi tudi varčevalne reze.

Osnovno načelo družbene pravičnosti je, da vsak prispeva po svojih zmožnostih, vsak pa dobi po svojih potrebah. Bogati naj torej prispevajo več, manj premožni pa manj. Zakon v dohodnini je še en rez, ki je ravno nasprotno od tega načela, saj daje vladajočim razredom, (posredno) jemlje pa delovnim ljudem.

Namen obdavčitve dohodkov je financiranje skupnega dobrega, pri čemer so ključne storitve socialne države. Javna vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, (zeleni) javni promet ter druge podobne storitve so dostopne vsakomur, ne glede na premoženje. Bogati si lahko privoščijo dražje zasebne storitve, manj premožnim pa nekaj dodatnih evrov ne bo koristilo za nič drugega, kot nekaj cenenih potrošnih dobrin. Čeprav se zdi, da vsakomur koristi nekaj evrov več v denarnici, pa davčna darila pomagajo h krepitvi prostotržnih odnosov, ki koristijo le bogatim, spodkopavajo pa skupno dobro.

Davčna redistribucija ne prispeva le k večji dohodkovni enakosti, ampak k enakosti na vseh področjih družbenega življenja. Na primer: boljše javne storitve so še posebej pomembne za položaj žensk, saj zmanjšujejo pritisk na delo v gospodinjstvu - na primer vzgojo, skrb za starejše - zato lahko rečemo, da so osrednji steber dvigovanja družbenega napredka. Ne dopustimo dodatnega drsenja v neenakost - zaustavimo spremembe Zakona o dohodnini!

PODPISNIKI: Ambasada Rog, Center za družbeno raziskovanje (CEDRA), Danes je nov dan, Društvo Humanitas, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, INICIATIVA MESTNI ZBOR, Inštitut za delavske študije, Inštitut 8. marec, Iskra, Lista demokratičnega študentstva, Mladi plus, OPRO, zavod za aplikativne študije, Organizacija za participatorno družbo, Pekarna Magdalenske Mreže, Sindikat Glosa, Sindikat Lidl, Sindikat Osebne Asistence, Svobodni sindikat Slovenije, Sindikat Tuš, Umanotera, Zadrugator, Grega Hrib, Maja Breznik, Simon Brežan, Rajko Muršič, Tomaž Mastnak