Stavka dostavljavcev hrane!

CEDRA

Potem ko so se dostavljalke in dostavljalci hrane, ki delajo za platformni podjetji Wolt in Glovo, zaradi vse slabših delovnih pogojev oganizirali v sindikat, sta podjetji usklajeno nastopili z izjavama, da ne bosta pristajali na pozive sindikata, temveč se bosta v prihodnje z delavkami in delavci pogovarjali samo pod pogoji, ki jih bosta postavili sami. Sindikat je v odgovor napovedal stavko, ki bo v petek, 12. maja 2023.

Platforme so zadnja v vrsti inovacij, s katerimi kapital “optimizira” delovne procese, pri čemer optimizacija pomeni podrejanje delavskega razreda, spodnašanje njegove organiziranosti, stopnjevanje izkoriščanja ter s tem povečevanje kapitalskih profitov. Platformna podjetja se rada hvalisajo z domnevno fleksibilnostjo in avtonomnostjo, ki naj bi jo omogočala delavkam in delavcem. Avtonomija in fleksibilnost dejansko pomenita individualne civilne pogodbe, ki ne izhajajo iz regulacij delovnega prava, ter prekarnost zaposlitev in skoraj absolutno moč kapitala nad delom. Takšna erozija zgodovinsko izbojevanih delovnih pogojev, na katere je bil kapital prisiljen pristati zaradi moči organiziranega delavstva, prinaša večje izkoriščanje delovne sile in posledično višje profite, hkrati pa se prevaja v neoliberalne ideološke predstave o posamezniku kot podjetniku in avtonomnem subjektu, odgovornem za svojo usodo. Za platforme, ki se ukvarjajo z dostavo hrane, kakršni sta Wolt in Glovo, je značilno plačevanje na dostavo, s čimer se izogibajo plačevanju časa čakanja na dostavo, v katerem delavka ali delavec resda mirujeta, a sta na razpolago kapitalu. Na ta način plačujeta delavke in delavce le tedaj, ko so v pogonu. Eden osrednjih bojev platformnih podjetij je prav zavračanje neposrednega zaposlovanja delovne sile. To je za kapital ugodneje, saj prelaga stroške socialne varnosti (in popravila delovnega orodja) na same delavce, ki jih hkrati še atomizira in spodbuja v medsebojno konkurenčno tekmo. Wolt in Glovo ne poznata plačanih malic, regresov, potnih stroškov ali, bog ne daj, bolniških dopustov. Ko se delavka ali delavec v hitenju za zaslužkom ponesrečita na cesti in postaneta za kapital neuporabna, se morata znajti sama – brez nadomestila za izgubljeno mezdo.

Platforme so otrok kapitalističnih kriz, saj predpostavljajo bazen delovne sile, ki je že pripravljen in je prisiljen prevzeti delo ne glede na pogoje, v katerih ga opravlja. Na zahodu so se pojavile po krizi leta 2008, ki je poskrbela za množico brezposelnih, pri nas pa so se platforme za dostavo hrane razširile med pandemijo covida. Po eni strani se je pojavila potreba po tej storitvi, ko so bili ljudje zaprti v svoje domove, po drugi pa so lahko platforme hitro začele rekrutirati delavce, ki so v istem času zaradi krize izgubili delo. Poleg nekdanjih gostincev, ki jih je koronakriza pahnila v nestanovit položaj, se Glovo in Wolt rada hranita z delom migrantov, ki so jih z domov pregnali ekološka kriza in imperialna politika “naših zahodnih prijateljev,” saj ti v tujem okolju težko najdejo zaposlitev, zato so prisiljeni poprijeti za vsako delo, ne glede na siceršnje kvalifikacije.

Dostavljalke in dostavljalci, ki se organizirano upirajo platformnim podjetjem, potrebujejo vso našo podporo. Kajti svet, ki ga oblikujejo razni wolti in glovi, nas nemara čaka že za vogalom naslednje kapitalistične krize.

Zato bodimo solidarni s sindikatom dostavljalk in dostavljalcev – podprimo njihovo stavko!

več v Stališča