Rezultati ankete o kršitvah delavskih standardov po poslovalnicah Tuša

Cedra je v sodelovanju s sindikatom Tuš pripravila anketo za delavke in delavce Tuša o kršitvah delavskih standardov v Tuševih poslovalnicah. Anketo je do konca rešilo 181, delno pa 213 delavk in delavcev. Od tega jih je 49 % članic in članov sindikata Tuš, 51 % pa jih še ni včlanjenih. Anketo so izpolnjevale delavke in delavci iz 52 poslovalnic, Cash&carry-ev in centralnega skladišča.

Rezultati so pokazali, da od vseh 52-ih poslovalnic ni niti ene, kjer ne bi prihajalo vsaj do občasnih kršitev Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ali dogovora iz 2022 med podjetjem Engrotuš in sindikatom Tuš. Glavni razlog za to je premajhno število delavk in delavcev na izmeno v vseh trgovinah, kajti vse delo je lahko opravljeno le, če delavke in delavci kršijo zakonodajo ter pravilnike. V poslovalnicah kjer je večina delavk in delavcev članic sindikata in imajo aktivno predstavnico (odbornico) v Odboru Rdeči Tuš, je teh kršitev vse manj. Toda zavoljo opravljenega dela, zadovoljstva strank in izogibanja nenehnim pritiskom s strani nadrejenih, delavke in delavci tudi v močno sindikaliziranih poslovalnicah včasih ne hodijo na malico, ali jo prekinejo, delajo odštempljane oz. se jim minute po opravljenem delovniku ne štejejo v nadure.

Organizacija dela, ki poteka ob minimalnem številu zaposlenih, sili delavstvo v kršitve in še povečuje izkoriščanje

Na vprašanje, ali sodelavke in sodelavci vsak dan izkoristimo odmor za malico, jih je 73 % odgovorilo z DA, 23 % pa jih je odgovorilo z NE. Delavke, ki so odgovorili z ne, so pojasnile, zakaj je temu tako:

“Ker je preveč dela, in ni časa za iti na malico, kaj šele za pol ure.”

“Ker ni ljudi in ni časa.”

“Ni časa. Komisionirano robo za naprej, šoferji čakajo, stranke imamo na vsako uro in ne moremo si kar vzeti čas za malico, če je ogromno nalogov.”

“Zaradi pomanjkanja delavcev ni časa za malico.”

Tudi tiste, ki hodijo na malico, pojasnijo, da to enostavno ni vedno mogoče: “Če je npr. v trgovini gužva in si takrat na malici, jo moreš prekiniti in iti na blagajno … Če stojijo štiri stranke v vrsti in ne kličeš sodelavke na blagajno, je cela štala ... Nas poslovodja kar nadere zraven strank.”

“Včasih enostavno ni časa, ne dobim menjave, gužva …”

“Največji problem so popoldanske smene na oddelku, saj te nima kdo zamenjati, medtem ko si na malici.”

Ključni uspeh sindikata Tuš je bil lanski dogovor z Engrotušom, v katerem 8. člen Evidentiranje delovnega časa pravi, da se delovni čas delavcev evidentira glede na prisotnost na delovnem mestu upoštevajoč plan oz. razpored dela. Na vprašanje, ali se vam in sodelavcem štejejo vse minute na delovnem mestu (sem spadajo tudi izobraževanje, sestanki) je 56 % vprašanih odgovorilo z DA in 39 % z NE.

Sodelavke in sodelavci so v anketi pojasnili, kako še vedno izgleda štempljanje v poslovalnicah, kjer se ne upošteva dogovora:

“Pridem zjutraj ob 6.10, štemplam se ob 7.00, kot piše na urniku.”

“Ko delamo več kot 7 ur, naj bi se za vsako minuto več, ki jo oddelamo, štempljali z izrednim odhodom, vendar nam šefica reče, da za 10 min to ni potrebno, ker potem za vsako mora ona odobriti ali zavrniti. In tudi če probamo “izigrati”, da se odštemplano izredno, nam tistih recimo 10 min ne odobri.”

“Prideš prej in se štempljaš naknadno!”

“Predčasni prihod zaradi priprave/prevzema izmene pred uradnim začetkom delovnega časa se ne šteje v nadure.”

“Nimamo urejeno, da je čas za menjavo. Ob sredah, ko delamo od 6-14.00 in sem na blagajni, pride menjava ob 14:05, ampak ne smem pritisnit tipke izredno. Strogo nam je zabičano, da tipke izredno ne smemo stiskat, ker nam ne bo poslovodja odobrila.”

Kar 28 % vprašanih jih tako še vedno dela odštempljanih, ali prihaja predčasno na delo. K temu moramo prišteti še 23 % tistih, ki so odgovorili, da to počnejo občasno. Na vprašanje, zakaj sodelavke in sodelavci vseeno prihajajo na delovno mesto prej, kot so pisani, ali enostavno ne odidejo ob uri, kot je naročeno, odgovarjajo:

“Ker ni prej menjave.”

“Ker ne moreš kar pustit pa it.”

“Ker nisi utegnil vsega narediti, narediš po tem.”

“Ker se ne upamo upreti nadrejenim.”

“Ker drugač ni časa za pripravo oddelka do odprtja trgovne. Ni časa za roke pogledati in robo filati.”

“Ker ne smemo it domov, če delo ni končano.”

“Da si uredim polico in ne naložim dodatnega dela popoldanski izmeni.”

Iz odgovorov lahko vidimo, kako smo delavke ponotranjile proces dela, ki ga podjetje uvaja pri najmanjšem možnem obsegu zaposlenih, pomembno vlogo pri tem pa igrajo tudi poslovodje. Za to, da delovni proces nemoteno steče, je pomembna meddelvska kolegialnost (npr. ne pustimo dodatnega dela za popoldansko izmeno) in nenazadnje tudi občutek odgovornosti do strank, za katere hočemo, da pridejo v urejeno poslovalnico. Ob nizkem številu zaposlenih in s tem visoki intenzivnosti dela pa se zgolj povečuje stopnja izkoriščanja vseh nas, ki delamo in izgubljamo svoje zdravje, svoj prosti čas, medtem ko se podjetju višjajo profiti.

Kaj so razlogi, da se nam sodelavke in sodelavci še niso pridružili v sindikatu?

Če je bilo še leta 2022 med delavci slišati, da se sindikatu ne pridružijo predvsem zaradi članarine, je iz ankete moč sklepati, da temu ni več tako. Glavni razlog, ki so ga delavci najpogosteje omenili, je STRAH. Odgovor ni presenetljiv glede na pritiske, ki prihajajo iz vseh strani. Delavci opozarjajo, da jih je strah izgube službe, povračilnih ukrepov in mobinga. Nekatere poslovalnice pa sploh nimajo nobenega članstva in ostaja pridružitev sindikatu tabu tema. Glasu delavcev v skladišču, zlasti agencijskih delavcev, ki se jih podjetje lahko še hitreje znebi, skoraj ni slišati.

Drug razlog pa je predvsem slaba komunikacija med vsemi nami. Premalo se pogovarjamo s sodelavci in sodelavkami, premalo je predstavnic po poslovalnicah, ki bi aktivno zastopale svoje sodelavke.Ogromno je delavk, ki niti ne ve, na koga se naj obrnejo, zato moramo ponovno zagnati teren: kontaktirati članstvo, jih vključiti na Signal, pridobiti nove odbornice in obiskati poslovalnice.